Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Bazeni: V vročini reden nadzor kakovosti vode

Vročinski val, ki je v prvi polovici julija vztrajal nad našimi kraji, je lastnikom družinskih plavalnih bazenov gotovo potrdil, da je bila ta naložba prava odločitev. Više ko odčitavamo črtice na termometru, prijetnejša je osvežitev v vodi, toda pogostnost kopanja in visoke zunanje temperature vplivajo na pokvarljivost vode. V vročini je zato potrebno pogostejše spremljanje njene kakovosti, dodajanje sredstev za dezinfekcijo in mehansko čiščenje. Koliko dela je v sezoni z vzdrževanjem, smo si ogledali pri klasično grajenem plavalnem bazenu in bazenu s školjko iz akrilne smole, opremljenem z avtomatskim krmiljenjem in turbinskim protitokom.
Foto: Tomi Lombar
Foto: Tomi Lombar
Sebastijan Ozmec, Julijana Bavčar
18. 9. 2017 | 13:13
21. 10. 2024 | 15:56
8:15

Zanimale so nas tudi izkušnje lastnikov z izbrano bazensko tehniko, črpalko, filtrirnim sistemom in zimsko zaščito ter stroški, ki jih imajo z vzdrževanjem.

V kopalni sezoni sesanje dna vsak dan

Ob hiši Francija Strmca v Selih pri Šumbeku na Dolenjskem so pred petimi leti zgradili klasičen plavalni bazen. Ker se gospod poklicno ukvarja z gradbeništvom, so domači ob pomoči prijateljev gradbena dela opravili sami. Za bazen velikosti 12 krat 4,4 metra in globine 1,5 metra je bilo treba ob hiši narediti vkop. Temeljna plošča je iz armiranega železa, stene pa so pozidane iz betonskih kvadrov. Dno bazena so z bazensko folijo, ki je zavarjena po sredini, pokrili profesionalci. V strojnici je poleg električne črpalke nameščen večstopenjski bazenski filter, dno čistijo z ročnim podvodnim sesalnikom, ki se po potrebi poveže s filtrirnim sistemom, glavno dezinfekcijsko sredstvo pa je klor. Voda v bazenu se ogreje naravno.

Po besedah Strmčevega zeta Matica Zajca se potreba po mehanskem čiščenju (sesanje nečistoč in morebitne mivke) zelo poveča sredi kopalne sezone, k čemur pripomore tudi to, da pred vstopom v bazen nimajo posebnega bazenčka, v katerem bi si oplaknili stopala. Tako dno bazena, kjer obležijo nečistoče in alge, sesajo kar vsak dan (traja približno pol ure). Uporabljajo ročni bazenski sesalnik, katerega cev je povezana s filtrirnim sistemom. Ob tako pogostem sesanju je potrebno tudi redno izpiranje peščenega filtra (nameščen je v strojnici). Kadar želijo z dna odstraniti mivko, ki jo vanj vnesejo neugnani otroci, ali kadar uporabijo sredstvo za kosmičenje najmanjših delcev nečistoč, ki jih filter ne zadrži, speljejo izliv cevi sesalnika neposredno v odtok za odpadne vode, ne skozi filter.

V dneh, ko zunanje temperature dosegajo 35 stopinj Celzija, se bazenska voda ogreje tudi na 28, 29 stopinj Celzija. »Ob takšnih temperaturah je razvoj bakterij v vodi zelo pospešen, zato je priporočljivo, da kar dnevno vzamemo vzorce in s priročnim kompletom in analiziramo vrednost pH in vsebnost alg, da lahko po potrebi dodamo sredstvo za uravnavanje bazičnosti ali sredstvo za uničevanje alg. Raven pH vzdržujemo pri vrednosti 7,6, ker takrat v vodi ni neželenih procesov.« V vročini hitreje hlapi tudi klor, ki ga v tabletah dodajajo v košarice ob skimerjih, vtočnih šobah ob gladini, ki prestrezajo tudi večje nečistoče, denimo listje.

Letni strošek za kemikalije od 200 do 300 evrov

»Medtem ko klor dodajamo v povprečju enkrat na teden, ga zdaj, ko so se temperature povzpele krepko čez 30 stopinj, pogosteje. V vročih dneh voda vidno hlapi, z dotakanjem do običajne gladine pa jo tudi osvežimo in znižamo temperaturo,« je pojasnil gostitelj. To drugače počnejo enkrat na mesec, v ekstremni vročini pa vsakih nekaj dni.

V njihovem bazenu je več kot 70 kubičnih metrov vode (stala je približno 200 evrov), zato je prvo polnjenje trajalo kar tri dni. Če bi ga bilo treba izprazniti, pa bi lahko to skozi odtočne odprtine naredili v pičlih treh urah, pravi Zajc. Doslej vode še niso menjali, čistost vzdržujejo v kopalni sezoni s klorom, pozimi pa s sredstvom za zimovanje. Let­ni strošek za klor, druge dodatke in pribor za kemične analize znaša med 200 in 300 evrov, medtem ko stroška za elektriko, ki poganja črpalko, ne spremljajo posebej, po sogovornikovih besedah pa ni velik. V kopalni sezoni črpalka vode ne filtrira ves čas, temveč v nastavljenih intervalih, enako pozimi, vendar redkeje. Pozimi so se jim za zaščito pred zmrzovanjem doslej dobro obnesle 10 centimetrov debele plošče fasadnega stiropora, s katerimi po koncu sezone prekrijejo gladino.

Protitok, integriran filtrirni sistem

Z drugačnim ritmom vzdrževanja opreme in kakovosti vode imajo opraviti lastniki bazena na prostem ob družinski hiši v Logu pri Brezovici. Odločili so se za sodoben bazen z akrilno školjko, pri katerem sta oprema in tehnologija primerljivi z masažnimi bazeni, jacuzziji, pri katerih sta strojnica in filtrirni sistem integrirana in se vgradita hkrati. Posebnost avtomatsko krmiljenega bazena velikosti 587 krat 239 centimetrov in globine 130 cm, ki smo si ga ogledali, je dvodelnost: v isti školjki sta združena, a s stekleno pregrado ločena plavalni in masažni del, v katerih je mogoče nastaviti različno temperaturo vode. Ogrevanje je električno, zato lahko bazen uporabljajo vse leto. Temperaturo ohranjata izolacija školjke in štiridelno termopokrivalo bazena, ki naj bi ga tudi poleti razgrnili vedno, ko se ne kopamo. Poleg tega da zadržuje toploto, namreč preprečuje vnos nečistoč. »Trdo, 15 centrimetrov debelo pokrivalo, nameščeno na rob bazena 20 centimetrov nad gladino, ima tudi varnostno vlogo, lahko zadrži lažjo osebo, ni pa primerno kot ploščad za sončenje,« pravi Matej Čretnik iz podjetja Bellamar iz Ljubljane, ki je vgradilo bazen.

Kljub ozoniranju dodatek klora ali aktivnega kisika

Po njegovih besedah je strošek za elek­trično energijo za takšen bazen (ogrevanje, črpalka s filtrirnim sistemom, masažne šobe, protitok v delu za plavanje, avtomatsko krmiljenje in podvodna LED-osvetlitev) od 30 do 40 evrov na mesec. Za kakovost vode, ki jo je priporočljivo menjati enkrat na leto (približno osem kubičnih metrov), skrbi večstopenjski kartušni filter, ki vključuje tudi ozoniranje (izločevalnik ozona uniči ostanke bakterij). Uporabnik ima do filtra dostop s površine ob bazenu, čisti ga enkrat na mesec, zamenjati pa ga je treba po letu ali dveh. »Pri kartušnih filtrih takšnega tipa se izognemo uporabi sredstev za kosmičenje najmanjših delcev nečistoč v vodi, sesanju dna, prav tako nam ni treba dodajati sredstva proti algam,« pove Čretnik. K temu pripomore tudi prevleka microban na površini školjke bazena, ki preprečuje razmnoževanje bakterij. »Ker gre za ogrevani bazen, pa se – kljub ozoniziranju – ni mogoče izogniti dodajanju manjše količine dezinfekcijskega sredstva v vodo, tablet klora ali aktivnega kisika. »Žal je klor še vedno najučinkovitejše dezinfekcijsko sredstvo, vendar so količine, potrebne v takšnem bazenu, bistveno manjše in za kožo manj agresivne kot v klasičnih bazenih. Po potrebi moramo dodajati tudi sredstvo za uravnavanje pH vode, ki mora ostati med 7,2 in 7,8. Pri tej vrednosti je tudi delovanje klora optimalno,« še doda sogovornik. Morebitni mrčes ali liste poberemo s površine z bazensko mrežico ali jih prestreže filtrirni sistem.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine