Celovito energijsko obnovljen Dijaški dom Drava Maribor

Energijska obnova Dijaškega doma Drava Maribor je bila izvedena v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. Skupna vrednost naložbe je bila 1.074.969 evrov, od tega je 75 odstotkov prispevala Evropska unija iz kohezijskega sklada, 16 odstotkov je zagotovilo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, preostali del pa so lastna sredstva.

Gradbena dela so potekala v poletnih mesecih letošnjega leta, izvedeni pa so bili številni ukrepi: toplotna izolacija fasade, zamenjava stavbnega pohištva, prenova razsvetljave, podstrešja in podov, vgrajeni so bili termostatski ventili, sistemi za centralno prezračevanje, toplozračno ogrevanje in klimatizacijo, ki vključujejo tudi vgradnjo prenosnikov toplote za vračanje toplote odpadnega ali odtočnega zraka pri gretju z več kot 65-odstotnim izkoristkom, vgrajena sta bila tudi kotel na biomaso in toplotna črpalka zrak/voda z zalogovnikom za toplo sanitarno vodo. Naložba vključuje tudi vzpostavitev energetskega monitoringa prihrankov energije in stroškov.

Kakor je na slovesnosti ob uradnem odprtju dejal ravnatelj Dijaškega doma Drava Maribor Ivan Sagadin, bodo zdaj lahko uresničili zastavljene cilje povečevanja energijske varčnosti in učinkovitosti ter posledičnega zmanjševanja stroškov, emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja okolja, pri tem pa se bo kakovost bivanja dijakov in zaposlenih v dijaškem domu povečala.

Po besedah v. d. generalnega direktorja direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na ministrstvu za izobraževanje Jurija Šinka bo ministrstvo še naprej spodbujalo projekte, k vodijo k trajnostni prihodnosti. Vodstvu, zaposlenim in dijakom dijaškega doma pa je zaželel, naj uživajo v novih pridobitvah, predvsem pa v nižjih stroških, ki bodo omogočili, da se nekaj prepotrebnega denarja nameni tudi za druge aktivnosti in storitve dijaškega doma.

Primož Praper iz podjetja Eutrip je poudaril pomen sinergijskih učinkov projektov, ki jih na področju energijske učinkovitosti in sanacije stavb sofinancira Evropska unija. Pozdravil je pred nekaj dnevi objavljen javni razpis za sofinanciranje energijske obnove stavb v lasti lokalnih skupnosti, ki zagotavlja 52 milijonov evrov in 100-odstotno financiranje upravičenih izdatkov posameznega ukrepa. Pri tem je pozval investitorje, naj se s problematiko seznanijo, prisluhnejo vzdrževalcem in stroki ali pa najamejo svetovalni inženiring (consulting), ki ima na tem področju bogate izkušnje: »Ta jim kot poznavalec problematike in stroke svetuje in pomaga upravljati projekt od samodejnega spremljanja porabe energije do ideje o energijski sanaciji, od energetskega pregleda pa do izdelave potrebne dokumentacije, od spremljanja gradnje do monitoringa porabe energije ter sodobnega upravljanja objekta tudi nekaj let po izvedeni naložbi.«

Po besedah podžupana Mestne občine Maribor Milana Mikla je občina pripravljena, da gre po poti energijske učinkovitosti. Pri tem je zelo dobrodošel tudi že omenjeni razpis za sofinanciranje energijske obnove stavb v lasti občin – Evropska unija je namreč z novo direktivo o energijski učinkovitosti državam članicam postavila zelo visoke zahteve, ki jih bo brez tovrstnih finančnih spodbud zelo težko uresničiti, je prepričan Mikl.