Drsna vrata: Estetsko in tehnološko dovršena

Drsna vrata so primerna predvsem za prostore, kjer so pogosto odprta in bi odprto krilo lahko oviralo gibanje – denimo majhne predsobe in garderobne sobe znotraj spalnic, pojasnjuje arhitektka Špela Modic iz Studia Prostorama. Ob tem opozarja, da takšna vrata niso tako zvočno izolativna kot klasična, zato jih priporoča predvsem tam, kjer ne potrebujemo posebne zvočne zatesnitve, kar pomeni, da kot vrata, ki vodijo v kopalnico ali spalnico, niso najboljša izbira.

Različni načini vpetosti

Odpirajo se lahko na dva načina – ob steno, kar pomeni preprostejšo montažo ter poznejše vzdrževanje in morebitno servisiranje, a je zgoraj vidno vodilo v dvojni širini vratnega krila, kar ni najlepši detajl, pripomni arhitektka. Druga možnost je, da se drsno krilo odpira v steno. V tem primeru je treba v steno vgraditi posebno kaseto, v katero se nato namestijo viseča drsna vrata ali pa se drsna vrata naknadno zaprejo z mavčnimi ploščami, nam postopek vgradnje pojasni Uroš Kastelic iz podjetja Venge. Sistem pritrditve se razlikuje od proizvajalca do proizvajalca. Prva možnost je viseča izvedba, kar pomeni, da je vodilo le zgoraj, spodaj pa je talno kolo, ki prepreči, da bi vrata nihala. Spet drugi sistemi omogočajo, da drsna vrata niso obešena, ampak stojijo na koleščkih, kar pomeni, da je nujno tudi talno vodilo. Zgornje vodilo je praviloma vpeto v strop, spodnja tirnica pa je prilepljena na tla in se lahko namesti na katerokoli talno oblogo, sistem pritrditve opiše Jerneja Videmšek iz podjetja Akron. Na željo naročnika, da so vodila poravnana s tlemi, jih lahko tudi vgradijo. Kastelic razloži, da v tem primeru v parket izrezkajo kanal in vanj položijo vodilo, v keramiko že pri polaganju ploščic vstavijo predprofil, v katerega pozneje pritrdijo vodilo, če pa je po tleh položen tapison, vodilo namestijo med tlak in tekstilno oblogo. Sama življenjska doba drsnih vrat je po zagotovilih proizvajalcev povsem primerljiva s klasičnimi vrati in je ob pravilni uporabi tudi več kot deset let.

Materiali, teža in dimenzije

Izbiro materiala in končni videz drsnih vrat bolj kot tehnične omejitve narekuje oblikovni oziroma barvni koncept prostora. Po izkušnjah arhitektke se naročniki največkrat odločijo za vizualno uskladitev z drugimi vrati v prostoru, najbolj univerzalna izbira pa je zagotovo steklo, ki predvsem v mat različici deluje zelo dekorativno, a hkrati še vedno prepušča svetlobo. Po njenem mnenju so najlepša dvokrilna drsna vrata, pri čemer je lahko eno krilo tudi fiksno, če pa sta krili široki, delujeta kot stena. Kaj pa tehnične omejitve? Posamezno drsno krilo je praviloma visoko do 260 centimetrov in široko med 80 in 100 centimetri, seveda pa so mogoče tudi druge dimenzije – če so vrata širša, jim denimo dodajo dodatno talno ali stropno kolo. Pri večjih dimenzijah je težava le ta, da včasih želeni material za polnilo, ki si ga izbere stranka, ni na voljo v takih dimenzijah, da bi vrata lahko izdelali iz enega kosa. V takem primeru uporabijo delilne letve, ki polnilo povežejo, pojasni Kastelic. Da bi bila vrata pretežka za odpiranje, pa je strah povsem odveč – težja ko so, lepše drsijo po vodilih.

Proizvajalci so naredili še korak naprej in poskrbeli tudi za vse tehnološke navdušence in tiste, ki bi si kanček udobja, kakršnega smo ob prihodu in odhodu deležni v trgovskih centrih, želeli pričarati tudi v zavetju svojega doma. Avtomatska drsna vrata so namreč prilagojena tudi za domačo uporabo.

Pametna oziroma avtomatska drsna vrata so tako kot klasična drsna vrata primerna za skoraj vsak bivalni prostor, le da za svoje delovanje potrebujejo še elektriko. Pri uporabi so manj glasna, kot če bi jih odpirali sami, po zagotovilih proizvajalcev pa so celo enako izolativna kot klasična krilna vrata. Tudi tukaj so krila lahko lesena, iz umetnih materialov ali celo iz mavčnokartonskih plošč, najpogosteje pa se naročniki odločajo za steklena, nam pove Bojan Res­man iz podjetja Record. Sara Kresal iz Steklarstva Kresal pojasni, da se za steklena avtomatska drsna vrata uporablja kaljeno in lepljeno varnostno steklo, ki je debelo od osem do deset milimetrov, odvisno od velikosti krila.

V nasprotju s klasičnimi drsnimi vrati so vsa avtomatska pritrjena samo na vrhu. Resman pojasni, da ima spodaj krilo minimalno vodilo, ki je pritrjeno na tla ali steno. Zaradi takšnega načina pritrditve ni praga, kar je še posebno dobrodošlo v stanovanjih, kjer biva invalid ali starostnik.

Upravljanje in varnost avtomatike

Bistvena prednost avtomatskih vrat pa so različni načini upravljanja. Velika večina jih je opremljenih s senzorjem gibanja, uprav­ljamo pa jih lahko tudi s tipko, brezstičnim stenskim stikalom, nekatera celo z daljinskim upravljalnikom. Način delovanja si izberemo sami in ga lahko kadarkoli spremenimo – pri samodejnem načinu delovanja se vrata odpirajo s sprožilnim impulzom, nato pa se po določenem času samodejno zaprejo, medtem ko se pri polavtomatskem odprejo le takrat, ko uporabnik pritisne na tipko ali daljinski upravljalnik, pojasni Kresalova. Kot dodaja, lahko samodejno zapiranje začasno onemogočimo oziroma vrata blokiramo, kar pride prav predvsem pri povečani frekvenci ljudi (npr. zabava), ko bi bilo neprestano odpiranje in zapiranje vrat moteče. Vrata lahko tudi zaklenemo ali nastavimo na ročni način upravljanja. Na krmilni enoti, ki je sestavljena iz LCD-zaslona in tipk, lahko preklapljamo med različnimi načini delovanja, prilagajamo hitrost odpiranja ali zapiranja vrat ter reguliramo čas odprtosti, nam razloži Resman. Vrata delujejo tudi ob izpadu električne energije, zato ni bojazni, da bi ostali zaprti v prostoru. Ko zmanjka toka, se mehanizem samodejno sprosti in vrata bomo lahko upravljali le ročno, ko pa se tok vrne, se bodo vrata samodejno zagnala in delovala naprej.

Tudi glede varnosti sogovornika zavračata vsak dvom. Vrata se takoj ustavijo, ko se jim na pot postavi ovira, in se vrnejo na izhodiščno točko. Če začnejo spet delovati in se že drugič dotaknejo ovire na istem mestu, pametni sistem nadzora začasno onemogoči delovanje, ko pa je ovira odstan­jena, lahko z enim samim pritiskom vrata spet aktiviramo, opiše Kresalova. Resman ob tem pripomni, da so razvili poseben varnostni senzor, ki zajema celotno območ­je med vrati, od vrha do tal, kombinirana tehnologija pa zaznava tako gibanje kot mirujočo oviro. Če gre zaupati proizvajalcem, se torej ne more zgoditi, da bi priprla igračo, ki obleži na njihovi poti, kaj šele otroka ali hišnega ljubljenčka.