Ekosklad: novih 21 milijonov evrov za naložbe občanov

Oba javna poziva (24SUB-OB14 za eno- in dvostanovanjske stavbe ter 25SUB-OB14 za večstanovanjske stavbe) sta objavljena v uradnem listu in na spletni strani javnega okoljskega sklada, kjer je na voljo tudi vsa potrebna dokumentacija za prijavo. Za eno- in dvostanovanjske stavbe je na voljo 15 milijonov evrov, od tega je do 5 milijonov zagotovljenih iz sklada za podnebne spremembe, namenjeni pa so za določene naložbe v stanovanjskih stavbah na degradiranih območjih v tistih občinah, ki so sprejele odlok o načrtu za kakovost zraka zaradi prekomerne obremenjenosti s prašnimi delci PM10 (Murska Sobota, Maribor, Ljubljana, Celje, Zagorje, Hrastnik in Kranj). Za večstanovanjske stavbe je na voljo 6 milijonov evrov, od tega je do 2,5 milijona zagotovljenih iz sklada za podnebne spremembe.

Višina spodbude je pri večini ukrepov, za katere je mogoče dodeliti nepovratna sredstva, tako kot v prejšnjem pozivu omejena na 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Za nekatere naložbe na degradiranih območjih pa so spodbude višje in znašajo do 50 odstotkov priznanih stroškov, vendar je, poudarjajo na Eko skladu, za vsak posamezen ukrep določena omejitev višine spodbude v absolutnem znesku. Za toplotno izolacijo fasade je tako mogoče na degradiranih območjih pridobiti največ 15 evrov na kvadratni meter toplotnoizolativne fadade, drugod pa največ 12 evrov na kvadratni meter fasade.

V novem pozivu so zaostreni pogoji za pridobitev subvencije za vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso za centralno ogrevanje. Kakor pojasnjujejo na Eko skladu, morajo imeti v skladu z veljavno uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav vse naprave z ročnim polnjenjem (polena, na primer) obvezno vgrajeno lambda sondo. Pri kurilnih napravah, ki omogočajo uporabo dveh ali več vrst energentov (polena in peleti, na primer), pa bo treba preveriti skladnost z zahtevami javnega poziva glede toplotno-tehničnih karakteristik za vse vrste goriv, ki jih ta naprava lahko uporablja.

Tako kot lani pa tudi letos velja, da morajo imeti kurilne naprave z ročnim polnjenjem prigrajen vodni toplotni zbiralnik s prostornino najmanj 12 litrov na liter polnilnega prostora z gorivom, vodni toplotni zbiralnik (zalogovnik) pa mora imeti tudi prostornino najmanj 55 litrov na kilovat nazivne toplotne moči naprave. Naprave s samodejnim polnjenjem (izjema so peletne peči z vodnim toplotnim prenosnikom) morajo imeti prigrajen vodni toplotni zbiralnik (zalogovnik) s prostornino najmanj 20 litrov na kilovat nazivne toplotne moči naprave.

Nepovratna finančna spodbuda za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso in ogrevalne TČ v obstoječo stavbo ali novogradnjo ne more biti dodeljena, če občinski akt ali lokalni energetski koncept na degradiranih območjih določa drug prednostni vir ogrevanja, opozarjajo na Eko skladu.

Občani, ki nameravajo vgraditi prezračevalni sistem z rekuperacijo, bodo letos upravičeni do nižjih subvencij – največ 2000 evrov za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema (lani je bil znesek višji za 500 evrov) oziroma največ 300 evrov na vgrajeno enoto lokalnega sistema prezračevanja (lani 400 evrov). Na degradiranih območjih bo subvencija višja – največ 2500 evrov za centralni prezračevalni sistem in največ 380 na vgrajeno enoto lokalnega prezračevalnega sistema.

Medtem ko je bilo še lani mogoče pridobiti nepovratna sredstva tudi za nizkoenergijske novogradnje, to po novem pozivu ni več mogoče. Do subvencije bodo namreč upravičeni le še tisti, ki bodo gradili v pasivnem ali skoraj ničenergijskem standardu oziroma kupovali hišo, zgrajeno v omenjenih standardih. Največ, 125 evrov na kvadratni meter neto ogrevane površine stavbe, se lahko dodeli za gradnjo stanovanjskih stavb v energijskem razredu do 10 kWh/m2 in toplotno zaščitenih z najmanj 75-odstotnim volumskim deležem izolacijskega materiala naravnega izvora.

Za nakup stanovanja v novi ali prenovljeni pasivni ali skoraj ničeenergijski tri- in večstanovanjski stavbi je mogoče pridobiti 150 evrov subvencije za največ 80 kvadratnih metrov neto ogrevane površine stanovanja.

Eko sklad tudi letos ponuja občanom možnost najema kredita ob hkratni pridobitve nepovratnih sredstev za naložbe, ki lahko združujejo enega ali več različnih ukrepov. Razpisana sredstva so višja za dva milijona evrov, obrestna mera kreditov je trimesečni euribor + 1,5 odstotka, efektivne obrestne mere pa so objavljene v besedilu javnega poziva 49OB13, ki bo veljal še do konca aprila.

Podrobneje o obeh pozivih pa v tiskani izdaji priloge Deloindom, ki izide v sredo, 5. marca 2014.