Energijska obnova družinske hiše: Oče je navijal za rekuperacijo

Jože Prezelj je že od začetka načrtoval celovito energijsko prenovo več kot 40 let stare hiše. Stroški za kombinirano ogrevanje s kurilnim oljem in drvmi (v kotlovnici stojita dva kotla) so bili preprosto previsoki za družinski proračun. Poraba obeh energentov se je malo zmanjšala, ko so pred desetimi leti na streho postavili sončne kolektorje za ogrevanje sanitarne vode, a k energijski potratnosti hiše so veliko prispevali tudi zidovi brez toplotne zaščite in dotrajana lesena okna.

Ker je nameraval na Eko skladu zaprositi tako za nepovratna sredstva kot posojilo, je moral prijaviti najmanj tri ukrepe za učinkovito rabo energije. Odločil se je torej za nova okna, toplotni ovoj in prezračevanje, za katero je, mimogrede, najbolj navijal njegov oče, ki živi v pritličju. Temu je dodal še toplotno izolacijo plošče nad mansardo, v kateri živi s svojo družino. Vse štiri ukrepe bi izvedel, tudi če Eko sklad investitorjem ne bi omogočal hkratne pridobitve subvencije in kredita, pove Prezelj.

Zadnji vlak za okna iz PVC

Prenova se je začela lani aprila, dela pa so potekala brez večjih zamud, saj se je Prezelj z izvajalci dogovoril za natančen časovni razpored del. Najprej so bila na vrsti okna, ki jih je družina najbolj težko pričakovala, saj je pri starih vleklo na vseh koncih, pove Eva Prezelj. Izbrali so Mikova PVC-okna (ujeli so še zadnji vlak za pridobitev subvencije za stavbno pohištvo iz tega materiala) s trislojno zasteklitvijo, katerih skupna toplotna prevodnost je 0,9 W/m2K.

Komaj so dobro pospravili za monterji, že so prišli mojstri, ki so po hiši razpeljali cevi za prezračevalni sistem z vračanjem odpadne toplote. Rekuperator je v kotlovnici, iz katere so prebili steno v sosednji prostor in vanj skozi odprtine speljali cevi. Tu so razpeljane po stropu, od tam pa na fasado in nato v vsak prostor v hiši, kar je bila v njihovem primeru edina možnost, saj v hiši ni talnega ogrevanja. Če bi vedel, koliko bo vrtanja, prahu in cevi, bi dvakrat premislil, preden bi se tega lotil, prizna Jože Prezelj, v isti sapi pa doda, da je prezračevanje ena najboljših stvari, ki jih je prinesla prenova. V hiši je namreč vedno svež zrak, ko pridejo z dopusta, ni več tistega neprijetnega vonja po zatohlem. Žena ga dopolni, da je zjutraj prijetno toplo, čeprav nehajo kuriti ob sedmih ali osmih zvečer, medtem ko so se pred prenovo vsako jutro tresli od mraza in so kopalnico vsaj za silo ogreli s kaloriferjem. Prezračevanje ne povzroča nobenega hrupa, tudi če ga nastavijo na najvišjo oziroma najmočnejšo stopnjo, po zagotovilu proizvajalca pa kljub nenehnemu delovanju ne porabi več kot za 50 evrov električne energije na leto.

Na zunanjih stenah črni EPS, na strehi kamena volna

Preden je prišla na vrsto toplotna izolacija ovoja, so odkopali teren okrog hiše in poskrbeli za ustrezno hidroizolacijo ter uredili drenažni sistem. Do višine terena oziroma malo više so zidove izolirali z osmimi centimetri termodurja, više pa z grafitnim EPS, katerega dvanajst centimetrov ima enake toplotnoizolativne lastnosti kot šestnajst centimetrov običajnega ekspandiranega polistirena. Cena je sicer višja, a štiri centimetre v debelini izolacije pomeni tudi manjšo spremembo zunanjega videza hiše, pove lastnik, ki je informacije o primernih materialih iskal večinoma na spletu. Zaključni sloj je Demitov, zanj pa se je odločil, ker mu je izvajalec fasade položil na srce, da je treba v teh kriznih časih podpirati slovenske proizvajalce.

Kritino so menjali pred petimi leti, izbrali so Trimovo pločevinasto z vgrajenim slojem toplotne izolacije. V okviru celovite prenove pa so dodatno izolirali strešno ploščo; na 10 centimetrov kamene volne so dodali še 25 centimetrov.

Za toplotno zaščito hiše je zdaj dobro poskrbljeno, kar se pozna tudi pri stroških za ogrevanje, pove Jože Prezelj. O zamenjavi ogrevalnega sistema ne razmišljajo, so pa v okviru prenove zamenjali stare rebraste radiatorje, ki so imeli slab izkoristek, s sodobnejšimi in nanje namestili termostatske ventile. Obdržali so oba energenta, večinoma pa se ogrevajo z drvmi, in kakor pravi, sta z očetom izračunala, da je bila letos poraba za dobro polovico manjša.

Za prihodnjih nekaj desetletij bi morali ukrepi zadostovati, meni lastnik. Razmišlja le, da bi morda že prihodnje leto zamenjal deset let stare ploščate kolektorje za ogrevanje sanitarne vode z vakuumskimi. Letos se je ogrevalna sezona končala razmeroma hitro, saj je bilo zunaj dovolj toplo, ker pa je primanjkovalo sončnih žarkov, ki bi ogreli dovolj vode za obe družini, so morali peč spet zagnati. Vakuumski kolektorji bodo zagotavljali dovolj tople vode tudi v takšnih dneh, pojasni svojo odločitev sogovornik.

Obžaluje le nekaj, in sicer da se prenove ni lotil že prej, čeprav je bilo skoraj štiri mesece v hiši in okrog nje eno samo gradbišče in čeprav so bili posegi vse prej kot poceni. Za vse skupaj so odšteli približno 28.000 evrov, od tega so od Eko sklada dobili povrnjenih nekaj manj kot 6000 evrov.