Energijska sanacija javnih stavb – ne pozabimo na prezračevanje
Šolske učilnice najpogosteje prezračujejo z odpiranjem oken, kar s stališča toplotnih izgub poleti ni problematično, pozimi pa so te lahko tudi 40-odstotne, pravi predavatelj na Višji šoli za strojništvo v Škofji Loki Iztok Jože Basaj, sicer projektant strojnih instalacij, ki se z energetiko ukvarja že 30 let. »V hudem mrazu je lahko temperaturna razlika med zunanjim in notranjim zrakom celo do 40 stopinj Celzija. Lahko si predstavljamo, koliko toplote izgubimo, če je okno v vseh razredih na stežaj odprto eno uro na dan. Še slabše je, če je delno priprto večino dneva ali celo vso noč, ker smo ga pozabili zapreti.«
Če bi se odločili za klasično centralno prezračevalno napravo, bi morali v skladu s pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb za vsak razred, ki ima v povprečju 30 dijakov, predvideti od 900 do 1000 m3 svežega zraka na uro. »Za to bi potrebovali gigantsko prezračevalno napravo – pri 40 razredih je to 40.000 m3/h za eno stavbo. Vgradnja prezračevalnih kanalov ogromnih presekov bi bila praktično nemogoča zaradi prebojev in posega v etažno višino ter statiko stavbe,« pove Basaj in doda, da imajo velike naprave tudi sorazmerno slab izkoristek vračanja toplote (okrog 60-odstoten), zato je potrebno predgrevanje zraka v napravi z vodnim grelcem. Poleg tega bi morali urediti še toplovod do kotlovnice ter predelati in nemara celo povečati njeno zmogljivost. Skratka – naložba bi bila ogromna, prihranki pa premajhni, da bi jo upravičili.
Rekuperator v vsaki učilnici
Odločili so se za decentralno prisilno prezračevanje z lokalnimi prezračevalnimi napravami – rekuperatorji. V vsako učilnico so tako namestili samostojno prezračevalno napravo z dvema prebojema čez fasado in kanali za vpih in sesanje. V eno izmed učilnic so poskusno namestili pilotsko prezračevalno napravo z zmogljivostjo 450 kubičnih metrov svežega zraka na uro in 92-odstotnim izkoristkom rekuperacije. Basaj razloži, da je opremljena z EC-motorji za brezstopenjsko regulacijo vrtljajev, poraba moči je skromna: 20 W–120 W. Namestili so stenske in stropne enote, odvisno od prostora, ki je bil na voljo. Da bi zmanjšali hrup (pa tudi iz estetskih razlogov), so stene obložili s protihrupno oblogo iz plošč iveral in dvostransko kaširane kamene volne (5 cm).
Sistem so morali ustrezno dimenzionirati. »Normirana količina 900 m3/h na učilnico se nam je zdela prevelika, zato smo izvedli eksperiment – ugotavljali smo vsebnost ogljikovega dioksida v zraku glede na število dijakov in glede zasedenost učilnice v zaporednih urah – ob različnih nastavitvah količine izmenjanega zraka. Ugotovili smo, da za 20 dijakov zadostuje že 360 m3 svežega zraka na uro, torej naprava z maksimalno zmogljivostjo 450 m3/h, ki deluje le z 80-odstotno močjo.« Kljub temu so se odločili, da namestijo naprave z zmogljivostjo 500 m3/h. Pri zmanjšani moči je hrupnost precej manjša, pri 100-odstotni obremenitvi pa se v učilnici sliši rahlo šumenje. Poraba električne energije je sicer nekoliko večja, a to po besedah Iztoka Jožeta Basaja zaradi dobrega krmiljenja EC-motorjev nima večjega vpliva.
Dvostopenjska regulacija
Za prezračevanje skrbi dvostopenjska regulacija. Vsaka naprava ima tedensko programsko uro, s pomočjo katere je mogoče nastaviti tedenski urnik celo za vsak razred posebej, a bi bilo to preveč zapleteno, ker so učilnice ob različnih urah in dnevih različno obremenjene, poleg tega se urnik pogosto spreminja. Regulacijo so zato poenostavili in vse naprave programirali tako, da zgodaj zjutraj, dopoldne in pozno popoldne delujejo s 50-odstotno zmogljivostjo. »Tako so učilnice dobro prezračene, ko se pouk začne. Takšna regulacija je energijsko bolj učinkovita, saj pri manjši zmogljivosti nastajajo manjši upori. Ponoči, zgodaj popoldne in med vikendi so naprave izklopljene,« razloži Basaj.
V vsaki učilnici je nameščen še senzor za ogljikov dioksid, ki prednostno vklopi napravo na želeno zmogljivost (v tem primeru na 80 odstotkov), ko je vsebnost CO2 v prostoru višja kot 1000 ppm. Za izklop med počitnicami ali v primeru požara je predvideno še centralno stikalo. Naprava ima interno napajanje, spomin v programskih napravah pa se ob izklopu ne izbriše, zato ponovno programiranje ni potrebno.
