Šestnadstropna
stavba v Mariboru, ki ima štiri vhode in 83 enot s 4.951 kvadratnimi metri ogrevane površine, je bila zgrajena leta 1981. Stavba ima centralno ogrevanje in pripravo tople vode. Ogrevalni sistem je enocevni in priključen na sistem daljinskega ogrevanja Energetike Maribor. Letna poraba toplote za ogrevanje in pripravo tople vode je v ogrevalni sezoni 2007/2008 znašala 758 MWh, od tega se je porabilo za ogrevanje 599 kWh oziroma 121 kWh/m²a ogrevane površine. Lastniki Lastniki so se odločili, da za merjenje porabe toplote za ogrevanje vgradijo merilnike toplote (toplotne števce) z daljinskim odčitavanjem. Tretjina lastnikov je namestila tudi sobni termostat, ki uravnava temperaturo zraka v stanovanju, nekateri pa so se odločili za vgradnjo radiatorskih termostatskih ventilov. Pred uvedbo delilnikov je bilo toplotno izoliranih 14 odstotkov površine fasade (en vhod). Do konca ogrevalne sezone 2010/2011 so izolirali še dodatnih 30 odstotkov fasade, jeseni 2011 pa so izolirali še preostali del stavbe. V zadnjih petih letih je večina lastnikov zamenjala okna z energijsko učinkovitimi. Jeseni 2010 so vodomere za toplo vodo zamenjali z vodomeri z daljinskim odčitavanjem
Rezultat: V ogrevalni sezoni 2010/2011 se je poraba toplote za ogrevanje in pripravo tople vode zmanjšala na 494 MWh, od tega se je porabilo za ogrevanje 338 MWh oziroma 68 kWh/m²a ogrevane površine. Prihranek energije za ogrevanje glede na ogrevalno sezono 2007/2008 je 44 odstotkov, z upoštevanjem enakih temperaturnih razmer v obeh ogrevalnih sezonah pa 41 odstotkov.
Trinajstnadstropna
stavba v Kranju, ki ima 55 stanovanjskih enot z 2.826 kvadratnimi metri ogrevane površine, je bila zgrajena leta 1973. Pred uvedbo delilnikov je bila stavba izolirana s petimi centimetri ekspandiranega polistirena. Stavba ima centralno ogrevanje in pripravo tople vode. Ogrevalni sistem s 197 radiatorji je dvocevni z vertikalnimi dvižnimi vodi. Priključen je na sistem daljinskega ogrevanja, ki ga upravlja Domplan. Letna poraba toplote za ogrevanje je v ogrevalni sezoni 2007/2008 znašala 411 MWh oziroma 145 kWh/m²a ogrevane površine. Hkrati z delilniki so lastniki na skoraj vse radiatorje vgradili tudi termostatske ventile s prednastavitvijo pretoka vode. V letih od 2008 do 2011 so menjali tudi okna, tako da se je delež stanovanj z energijsko varčnimi okni s približno 50 odstotkov povečal na 70. Leta 2010 je Domplan obnovil tudi njihovo toplotno podpostajo.
Rezultat: V ogrevalni sezoni 2010/2011 se je poraba toplote za ogrevanje zmanjšala na 252 MWh oziroma na 89 kWh/m²a ogrevane površine. Prihranek energije za ogrevanje glede na ogrevalno sezono 2007/2008 je 39 odstotkov, z upoštevanjem enakih temperaturnih razmer v obeh ogrevalnih sezonah pa 35 odstotkov.
Dvanajstnadstropna
stavba v Trbovljah, ki ima 38 enot z 2.375 vadratnimi metri ogrevane površine, je bila zgrajena leta 1981. Pri gradnji so stavbo izolirali s petimi centimetri ekspandiranega polistirena stirena in vgradili vodomere za hladno in toplo vodo v vsakem stanovanju. Stavba ima centralno ogrevanje in pripravo tople vode. Ogrevalni sistem je dvocevni z vertikalnimi dvižnimi vodi. Priključen je na sistem daljinskega ogrevanja Komunale Trbovlje. Letna poraba toplote za ogrevanje je v ogrevalni sezoni 2007/2008 znašala 278 MWh oziroma 117 kWh/m²a ogrevane površine. Leta 2008 je Komunala Trbovlje v bloku vgradila novo toplotno postajo z obtočno črpalko z regulacijo vrtljajev in merilnikom porabe toplote za ogrevanje, lastniki stanovanj pa so lani na večino radiatorjev namestili termostatske ventile, z mineralno volno debeline 18 centimetrov izolirali strop proti podstrešju, zamenjali približno 30 odstotkov oken z energijsko učinkovitimi, nekateri lastniki so izolirali okenske parapete. Izolirali so tudi razvod centralnega ogrevanja v kleti.
Rezultat: V ogrevalni sezoni 2010/2011 se je poraba toplote za ogrevanje zmanjšala na 178 MWh oziroma na 75 kWh/m²a ogrevane površine. Prihranek energije za ogrevanje glede na ogrevalno sezono 2007/2008 je z upoštevanjem enakih temperaturnih razmer v obeh ogrevalnih sezonah 34 odstotkov.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo
