Če izberemo lepe posode, je tudi zelenjava lahko okras na balkonu. In preživeti kakšno urico ali dve ob lepih jesenskih dneh na balkonu v družbi rastlin je nekaj res prijetnega. Kakorkoli, to mora biti lep kotiček za oko, za posedanje z odejo preko kolen in toplim napitkom v rokah. Saj poznate Skandinavce, kako dobro jim gre to od rok.
Prvo pravilo je, da nam posode morajo biti všeč.
Prvo pravilo je, da nam posode morajo biti všeč. Torej ne uporabljajte vsepovprek zavrženih plastičnih loncev, ki bi vam kasneje kazili videz na balkonu. Na trgu je že veliko loncev iz recikliranih materialov, ki so cenovno tudi bolj dostopni od glinenih. Paziti moramo tudi na to, da balkona ne preobremenimo s težo loncev.
Če boste uporabili že rabljene posode, jih vsekakor najprej temeljito operite. Mešanica vode in sode bikarbone z uporabo ščetke bo odstranila vso umazanijo.
PREBERITE ŠE: ZELENJAVNI VRTIČEK V CVETLIČNIH LONCIH IN VISOKIH GREDAH
Velikost posode vedno prilagodimo rastlini. Te imajo namreč različno velike, globoke korenine. Tako nekatere rastline potrebujejo le 10 cm globoko posodo.
Izberite substrat, ki nosi eko certifikat. Tako je zagotovljeno, da ne vsebuje umetnih mineralnih gnojil. Izogibajte se tudi tistim, ki vsebujejo šoto. Zaradi prekomerne uporabe šote v vrtnarstvu izginjajo cele pokrajine in z njo pestrost rastlin in živali. Pri izbiri substrata ne varčujte z denarjem. Tukaj gresta cena in kvaliteta z roko v roki.
Če želimo jesti sezonsko, so solatnice nujna stvar, katere setve se lahko lotimo še septembra.
Če želimo jesti sezonsko, doma pridelano hrano tudi jeseni in pozimi, so solatnice nujna stvar, katere setve se lahko lotimo še septembra. V loncih ne bomo pridelali nekakšnega gromozanskega obilja, a tistih nekaj lističev doda vsaj malo dodatnih vitaminov in mineralov, ter poživi obrok. Najprej seveda pomislimo na motovilec, ki se tako odlično bori z zimskim mrazom in ga z vrtov režemo tudi izpod snega. A ni osamljen. V njegovi družbi se lahko znajde na krožniku še marsikaj. V jeseni so to še mehki nežni listi solate, poprasti poganjki kreše, listi rukole in temno zeleni listki špinače zemeljskega okusa, grenki listi endivije in radiča ter pikantni hrustljavi listi azijske zimske zelenjave. Ti slednji bodo njegova družba še celo zimo in zgodnjo pomlad, če jih seveda prej ne pojemo.
Motovilec ima plitke korenine, zato zanj izberemo posode z večjim premerom in globine 10 cm. Lonce napolnimo s substratom 3 cm od vrha posode. Če je substrat zelo suh, ga pred setvijo zalijemo. Seme potresemo po površini kot da bi solili, potrudimo se, da setev ni pregosta. Seme z dlanjo pritisnemo ob substrat in pokrijemo s tankim slojem substrata. Previdno zalijemo. Uporabimo razpršeni curek ali pa uporabimo kar pršilko. Redno zalivamo. Setve v začetku septembra bodo dale pridelek konec oktobra. Lahko počakate, da motovilec oblikuje veliko rozeto, lahko pa obtrgujete lističe. Setev ponovimo čez 10 dni. Sejemo na dna za list.
Ti dve solatnici sadimo avgusta, da pobiramo glave v jeseni, nekatere sorte radiča pa tudi pozimi. Če v začetku septembra pohitimo in če še kje v vrtnih centrih dobimo sadike, jih nemudoma posadimo v lonce. Posoda naj bo globoka vsaj 20 cm, lahko še več, saj ima radič dolge korenine. Sadike posadimo tako, da med njimi pustimo 20 cm razmika, da se lahko oblikujejo glavice. Lahko pa jih posadimo zelo na gosto in uporabljamo porezane liste. Režemo jih ob strani in pustimo, da iz srčka rozete rastejo novi listi. Ali pa odrežemo vse skupaj dovolj visoko, da srček ostane nepoškodovan. Sorto tržaški solatnik lahko v začetku septembra še posejemo. Mladi lističi bodo hitro rasli, prezimili in spomladi spet zgodaj odgnali.
Posoda globine 10 cm bo dovolj za solato. V začetku septembra lahko še posadimo sadike glavnate solate, ki jo bomo pojedli pred prvim mrazom. Kasneje pa za njo posadimo sorte zimske solate. Te ne bomo pobirali pozimi, ampak zgodaj spomladi. V lončkih bo rasla brez zaščite.
Vsekakor pa lahko posejemo še berivko. Sama uporabim semena različnih sort solat, ki so mi ostala od setve v sezoni. Iz lesenih desk sem naredila zabojček, notranjost pokrila s filcem in napolnila s substratom. Seme posejem povprek, da bo rast gosta, a ne pregosta. Solata se hitro obrašča. Lističe režemo vse do prve slane.
Mešanica križnic nenavadnih imen kot so pak čoi, mizuna, mibuna – sorodnic brokolija, zelja, odlično prenaša nizke temperature. Sama za setev uporabim zabojček globine 10 cm. Sejem počez, ne preveč na gosto. Lističe režemo celo zimo, mraz jih čisto nič ne moti.
Špinača potrebuje lonec globine 20 cm. Sejemo jo povprek. Liste obtrgujemo. Če jo pred mrazom zaščitimo s kopreno (sama naredim neke vrste kupolo in jo postavim na lonec), jo lahko pobiramo še pozimi. Sicer pa bo ponovno odgnala že zgodaj spomladi.
Če pohitimo s setvijo, bomo pozno v jeseni pobirali že prve liste rukole. Posoda naj bo globoka 10 cm. Sejemo počez. Z zaščito preko lonca podaljšamo pobiranje dolgo v jesen.
Pozabljamo na vrtno krešo, a tako osvežujoče deluje v solatah, sendvičih, namazih. Sejemo jo v začetku septembra v posode globine 15 cm. Obrezujemo jo vse do prve slane.
In še nekaj spomladanskega za jesen. Redkvica ne mara vročine in zato jo vedno sejemo že zelo zgodaj spomladi. Preko poletja pa se okusnim hrustljavim kroglicam moramo odpovedati, saj ne prenaša vročine. Sedaj nastopijo podobni pogoji, kot so spomladi, zato jo lahko ponovno sejemo. Korita, globoka 10 cm, bodo odlična. Sejemo čim bolj na redko, da nam ne bo potrebno redčiti. Vsaj 3 cm narazen. Za redno pridelek sejemo vsakih 10 dni, setve ponavljamo vse do začetka oktobra.