Letošnja zima je bila naša prva v novem domu. Pred dobrim letom smo namreč v celoti prenovili 50 let staro vrstno hišo, kjer so od prvotne izvedbe ostale le stene. Zamenjali smo okna, plinsko peč in vse napeljave ter položili talno gretje in vgradili prezračevanje z rekuperacijo. Manjka le še izolacija in fasada, ki pride na vrsto letos.
Da v hiši ni vlage, smo vedeli že od začetka, saj, kljub temu da je bila zadnjih nekaj let prazna, v njej ni bilo niti kančka vonja po zatohlem, prav tako nobene plesni. A da bomo imeli težave z drugo skrajnostjo, si nismo mislili.
Zaradi slabe izkušnje izpred desetih let, sem se vlažilnika na vse pretege otepala.
Pravzaprav na zračno vlažnost v hiši sploh nismo bili pozorni – dokler se niso začele težave. Najprej sem proti koncu lanskega leta spremembe opazila na sobnih rastlinah – ena za drugo so začele pešati, konice listov pa so se sušile kot za šalo. Ko pa sva s hčerjo obe skoraj istočasno dobili prhljaj po lasišču, čeprav pred tem nobena ni imela težav z njim, me je frizer razsvetlil, da je to skoraj zagotovo posledica suhega zraka v bivalnih prostorih. Od takrat smo začeli pozorneje spremljati zračno vlažnost v hiši. Namestili smo dva povsem enostavna merilca vlage in kaj hitro ugotovili, da imamo predvsem v spodnjem, bivalnem delu, izjemno suh zrak. Zračna vlažnost je bila takrat okoli 35-odstotna. A tukaj se zgodba pravzaprav v resnici šele začne ...
V dobrem tednu smo uspeli zračno vlažnost dvigniti iz slabih 30 na zadovoljivih 45 odstotkov.
Glede na to, da je zračna vlažnost z nižjimi zunanjimi temperaturami še padala, je partner kaj hitro začel razmišljati o vlažilniku zraka. Sama sem se te ideje na vse pretege otepala, saj smo pred desetimi leti že imeli eno slabo izkušnjo z njim. Takrat smo ob rojstvu hčerke v spalnici uporabljali manjši aparat za vlaženje zraka, ki pa je naredil več škode kot koristi. Okoli njega je bilo vse mokro, zato nam je najprej poškodoval parket, ko pa smo ga prestavili na lakiran regal, prevlečen s plastično obrobo, se je napihnil še ta.
Ko je zračna vlažnost v prostoru padla na 30 odstotkov in celo nekaj manj, sem bila primorana popustiti. Ker imamo po celi hiši talno gretje, si z raznimi alternativnimi metodami, kot so denimo mokre brisače na radiatorjih, žal nismo mogli pomagati.
Po dobrih dveh dneh sva vlažilec vrnila prodajalcu in v manj kot tednu dni kupila še drugi aparat.
NASVET: Občasno obrnite filtre
Če se vam zdi, da vaš vlažilnik ne vlaži, kot bi moral, preverite filtre. Če ti še niso potrebni zamenjave, jih od časa do časa samo obrnite, da bo suh del spodaj, vlažen pa zgoraj. Tako boste dosegli, da bo navlažen celoten filter in bo tudi delovanje učinkovitejše.
Ker je bilo problem suhega zraka še vedno treba rešiti, sva v manj kot tednu dni kupila še drugi aparat istega ponudnika, ki sva ga imela v ožjem izboru. Ta deluje po principu izhlapevanja (evaporator), med delovanjem ne spušča meglice in ima vgrajene štiri filtre. Slišen je le, če deluje s polno močjo, medtem ko ga pri srednji jakosti v prostoru praktično ne slišiš. V dobrem tednu delovanja smo uspeli zračno vlažnost dvigniti iz slabih 30 na zadovoljivih 45 odstotkov. Ob tem naj poudarim, da se je zračna vlažnost dvignila v celotni hiši. Sprva sva namreč nameravala za zgornje prostore kupiti še enega ali dva manjša vlažilnika, a se je to izkazalo za povsem nepotrebno. Spodnje in zgornje nadstropje namreč povezuje odprto stopnišče brez vrat in očitno je pretok zraka zadosten, da se je zračna vlažnost dvignila tudi v zgornjih prostorih. Po dobrem mesecu uporabe vlažilnika so se izboljšale tudi težave s kožo in lasiščem, prav tako gre na bolje našim zelenim lončnicam.
Razlog najverjetneje tiči v lokalnem prezračevanju z rekuperacijo.
Akutno situacijo smo z manjšimi zapleti tako rešili, a vseeno nama ni dalo miru, kaj je razlog za tako izjemno suh zrak. Hiša resda ni izolirana (z izjemo severne strani), a ima nova okna in streho, tako da naj netesnih mest načeloma ne bi bilo. Po posvetu z energetskim svetovalcem smo prišli do zaključka, da razlog najverjetneje tiči v lokalnem prezračevanju z rekuperacijo. Centralni prezračevalni sistemi imajo namreč vgrajen modul za vračanje vlage (t. i. entalpijski izmenjevalnik, ki zagotavlja vračanje toplote in vlage), medtem ko ga lokalni sistemi, kakršen je naš, nimajo. Če bo nova fasada z izolacijo situacijo kaj spremenila, bomo vedeli prihodnjo zimo.