Lokalni ponudniki na prvem mestu

Ko sta načrtovala hišo, nista dolgo razmišljala o načinu gradnje. Odločila sta se za zidano, vendar ne s klasično betonsko malto. Kakor pravi Miha Štrajhar, ga je od tega odvrnil predvsem daljši čas gradnje in še več ljudi bi potreboval, ki bi mu pomagali. Odločil se je za opečne zidake opekarne iz Ormoža in jih, čeprav hiša že stoji, uvrstil med izdelke, ki so na sejmu pritegnili njegovo pozornost.

Opečni zidaki Wienerberger opekarna Ormož

Glavni razlog, da je svoj bodoči dom zgradil iz masivnih opečnih zidakov podjetja Wienerberger opekarna Ormož, je ta, da omogočajo hitro gradnjo, brez uporabe malte (namesto nje so uporabili posebno lepilo istega proizvajalca), zidanje z njimi pa je preprosto: »Veliko dela sem tako lahko opravil kar sam. Poleg tega so me prepričali z dobrimi toplotnimi karakteristikami, saj 38 centimetrov debel zidak iz gline dobro akumulira toploto, hkrati pa sprejema in oddaja vlago.« Dodatna prednost je, pravi sogovornik, da stene iz teh zidakov potrebujejo manj ometov, z notranje strani jih lahko celo samo pokitaš in prepleskaš.

Strešna okna Fakro

Strešnih oken še niso vgradili, čeprav je hiša že pod streho. To pride na vrsto spomladi, sta se pa z ženo že skoraj dokončno odločila za lesena strešna okna podjetja Fakro. Po Štrajharjevem mnenju so optimalna izbira, če upošteva vsa merila, ki jih graditelji ponavadi postavijo pred nakupom določenega izdelka. Borov les je kakovosten, leseni elementi so večkratno lepljeni, kar oknu zagotavlja čvrstost in stabilnost kljub različnim vremenskim vplivom. Všeč mu je, da lepilni sloji v notranjosti niso opazni, kljub masivnemu okvirju imajo več kot dovolj veliko stekleno površino. Pomemben dejavnik pri njegovi izbiri je, da imajo certifikat za protivlomno zaščito in so cenovno ugodnejša od primerljivih ponudnikov. Na razstavnem prostoru se je mimogrede pozanimal, ali imajo v ponudbi tudi tako imenovano panoramsko strešno okno oziroma okno z balkonom. »Obema z ženo je všeč strešno okno, ki sega do tal in ga lahko odpreš kot balkon. Na trg pride spomladi, tako da imava še dovolj časa za dokončno odločitev.«

Aluminijaste žaluzije Tehrol

Čeprav še ne vesta natančno, kakšna in čigava okna bosta vgradila v preostale okenske odprtine, pa že vesta, da jih bosta opremila z zunanjimi žaluzijami. Všeč so jima široke aluminijaste žaluzije Krpan, kakršne je videl na razstavnem prostoru podjetja Tehrol senčila. »Vsekakor bova izbrala izvedbo s podometnimi roletnimi omaricami, morda takšne, ki omogočajo naknadno vgradnjo integriranega rolo komarnika. Z izjemo enih žaluzij, ki bodo senčile drsno stekleno steno v dnevni sobi in bodo zato opremljene z motornim pogonom, bodo vse druge na ročno upravljanje,« pravi sogovornik, ki je bil pri izbiri zelo pozoren tudi na kakovost. Izbrane žaluzije so večstopenjsko lakirane in zato odporne proti vremenskim vplivom in UV-žarkom, robovi pa zaobljeni, kar jim zagotavlja čvrstost in stabilnost, ne nazadnje tudi lepši videz.

Mikova okna iz PVC

Med različnimi proizvajalci stavbnega pohištva, ki se predstavljajo na sejmu, so njegovo pozornost pritegnila okna iz PVC na razstavnem prostoru podjetja Mik. Odločitev, ali bosta vgradila lesena ali takšna iz PVC, sicer še ni padla, pravi Štrajhar, ampak če bosta izbrala PVC, bodo to zagotovo okna omenjenega podjetja. Poleg tega da je sedež podjetja nedaleč od kraja gradnje, kar pomeni, da je blizu tudi vse, povezano z vgradnjo in morebitnim servisom, imajo Mikovi okenski sistemi dobro razmerje med ceno in kakovostjo. Podrobno si je ogledal pet- in šestkomorni sistem PVC Comfort line z dvojno in trislojno zasteklitvijo. Obe različici imata ojačano okovje, ki zagotavlja visoko protivlomno zaščito, kar je, kakor pravi sogovornik, pomemben podatek, omogočata pa tudi vgradnjo prezračevalnega sistema Gecco in najnovejšega, v Celju prvič predstavljenega prezračevalnega sistema MIKrovent za prezračevanje prostorov pri zaprtih oknih z minimalnimi toplotnimi izgubami.

Drsna stena Glin Nazarje

Prehod iz dnevne sobe na teraso bosta zaprla z drsno steno. Kakor zdaj kaže, bosta izbrala izdelek podjetja Glin Nazarje, ki je po besedah Mihe Štrajharja cenovno zelo ugoden: »Od drsnih steklenih sten z lesenim okvirjem so nama izdelki iz Glinove ponudbe najbolj všeč. Poleg tega imajo zelo dobre toplotnoizolativne lastnosti in izpolnjujejo merila za pridobitev sredstev Ekosklada. Prav takšno, v kakršno sva se zagledala, ima tudi sosed in je zelo zadovoljen, torej je zadeva preverjena.« Dodaten plus je, da je proizvajalec iz Zgornje Savinjske doline in bo torej po potrebi na dosegu rok, še doda sogovornik.

Toplotna črpalka Termo-tehnike Braslovče

Da bosta hišo ogrevala s toplotno črpalko proizvajalca Termo-tehnika Braslovče, je skoraj samo po sebi umevno, če vemo, da našemu graditelju veliko pomeni geografska bližina proizvajalca. Tokrat pa je večjo vlogo igrala kakovost ponudbe. Na razstavnem prostoru je predstavnik podjetja glede na informacije, ki jih je dobil o hiši, predlagal kompaktno toplotno črpalko voda/voda moči 8 do 9 kW, visoko 135 centimetrov. Voda/voda zato, ker je ob hiši podtalnica in vrtina že narejena, predlagana moč pa povsem zadostuje za 165 kvadratnih metrov veliko hiši, ki ima stene iz 38 centimetrov debelih opečnih zidakov, na katere pride še približno 12 centimetrov kamene volne. Kompaktna različica (spodaj 130-litrski zalogovnik, zgoraj toplotna črpalka) pa je potrebna zato, ker je kotlovnica majhna in v enem delu precej nizka.

Talno ogevanje – Rumena točka

V vseh prostorih novega doma bo urejeno talno ogrevanje, kakšno, pa Miha Štrajhar še ne ve. Na tako imenovani Rumeni točki v dvorani L, kjer so bili med drugim na ogled različni sistemi talnega ogrevanja, je zato vzel kup prospektov, ki si jih bo v miru ogledal doma.

Pred hišo tlakovci Podlesnik

Približno meter širok pas okrog hiše že prekrivajo enobarvne (sive) betonske plošče podjetja Tlakovci Podlesnik, preostanek dvorišča pa bosta lastnika tlakovala s tlakovci istega proizvajalca, ki je ponudbo predstavljal v atriju sejmišča. »Med brskanjem po spletu sva ugotovila, da imajo zelo veliko ponudbo, tako glede oblik kot glede barv. Z betonskimi ploščami sva zadovoljna, prepričan sem, da bova tudi s tlakovci. Ti bodo preproste pravokotne oblike, glede barve še nisva čisto prepričana, mislim pa, da bova izbrala siv odtenek,« je svoj izbor utemeljil sogovornik.

Sredstva za zaščito lesa Silvaprodukt

Na osrednjem prireditvenem prostoru celjskega sejmišča je izbor zaokrožil še z izdelki za zaščito lesa podjetja Silvaprodukt. Enega, osnovno impregnacijsko zaščito za les Silvanolin, je Miha Štrajhar že preizkusil: »Zadeva je preverjeno učinkovita. S silvanolinom sem prebarval leseno teraso, zaščita se kljub dežju, ki je padal na sveže pobarvane deske, ni sprala.« Poleg tega da je nestrupena, brez vonja in se hitro suši, les trajno varuje pred insekti (črvi, termiti) in preprečuje nastanek lesne gobe. Z drugim izdelkom iz njihove ponudbe je premazal vse deske za podkonstrukcijo. Prve informacije o zaščitnih premazih je dobil na spletnih straneh, skoraj dokončno so ga prepričali v tehnični službi podjetja, ko je iskal dodatne informacije, piko na i h končni odločitvi, da za zaščito lesa uporabi prav njihove izdelke, pa so dali zadovoljni uporabniki, sosedje.

Delo in dom, 15. september 2010