Mojster leta – krovec, klepar: Delavec na višini

Davor Trnovec vsak dan gleda na svet iz ptič­je perspektive in pri tem uživa. S krovsko-kleparskimi deli se ukvarja od trinajstega leta. Kljub temu se je po končani osnovni šoli raje odločil za vpis na srednjo šolo za gostinstvo in turizem, potem pa hitro ugotovil, da to ni bila najboljša izbira. Zato se je lotil iskanja službe na področju, ki mu je bilo bližje – pri krovsko-kleparskih delih. Kakor sam opaža, so za opravljanje teh del najpomembnejše izkušnje in iznajdljivost.

Misel še podkrepi, ko pove, da je v njihovem podjetju le en zaposleni, ki ima formalno izo­brazbo za krovca kleparja. Dejstvo je, da so v letih 2011 in 2012 delodajalci za opravljanje poklica krovca kleparja od kandidatov največkrat zahtevali izobrazbo za krovca, na drugem mestu pa se je znašla osnovnošolska izobrazba. Izobraževanje za ta poklic sicer traja tri leta, po opravljeni šoli pa lahko posameznik svoje znanje nadgradi še z opravljanjem mojstrskega poklica. V registru Obrtne zbornice Slovenije je registriranih 44 mojstrov krovcev kleparjev. Med njimi je le ena ženska. Trnovec pove, da se za mojstrsko izobraževanje ni odločil, razlika se po njegovem mnenju pozna le pri plači.

Razvoj krovsko-kleparske dejavnosti

Najprej so bili krovci in kleparji vključeni sekcijo kovinarjev, vendar so se leta 1997 izvajalci krovsko-kleparskih del združili v sekciji kleparjev in krovcev. Cilj je bilo povezovanje izvajalcev in ustanovitev formalnega programa šolanja. V Sloveniji je izobraževanje za poenoteni poklic krovec klepar mogoče od leta 1998, ko so se prvi učenci lahko vpisali na izbrani program. Od leta 2010 lahko pri Obrtni zbornici Slovenije opravijo tudi mojstrski izpit. Poleg poenotenega programa izobraževanja je sekciji uspela združitev izvajalcev krovsko-kleparskih del – vsako leto se namreč lahko udeležijo državnega prvenstva mladih krovcev in dvodnevnega srečanja kleparjev in krovcev. Slednje je namenjeno strokovnemu usposabljanju na pod­ročju, ki ga opravljajo. A realnost je vseeno malo drugačna, po besedah Davorja Trnovca večina za udeležbo na takšnih srečanjih nima časa. Njihov delavnik je v sezoni, ko so dnevi daljši in vreme ugodnejše, od sedme ure zjutraj do sedme ure zvečer, od ponedeljka do sobote. Pri vprašanju, kako je v zimskem času, pa se le nasmeji in pove, da delajo, dokler je svetlo. Kljub napornemu delavniku je zadovoljen: »Dokler je denar, mi je všeč tudi služba.«

Čelada, pasovi, obutev in rokavice …

To je pomembna oprema v vsakdanjem živ­ljenju krovca kleparja. Delo večino časa izvajajo na višini, kar pomeni, da je tveganje nesreče precejšnje. Dodatna nevarnost so tudi močno poletno sonce in zvišane temperature. Davor Trnovec pove, da je bil sam priča zelo malo poškodbam in da kvečjemu včasih komu pade »lajšta na glavo«. Takšna nesreča bi sicer lahko imela tudi hude posledice, vendar jih prepreči pravilna uporaba zaščitne čelade. Vsak delavec je poleg tega na strehi dodatno zavarovan s pasom, ki ga zapne za ogrodje odra, k obvezni zaščitni opremi pa spadajo tudi primerna obutev in rokavice.

»Lajšte potrgamo, spihamo, izoliramo, dile damo nazaj, naredimo obrobe«

Jezik krovcev kleparjev je jasen marsikateremu mojstru, vendar se laik hitro lahko izgubi v množici različnih izrazov. Delo krovcev kleparjev ne obsega le pokrivanja streh, ampak tudi vse pravilne postopke pred polaganjem kritine in po njem. Trnovec svoje delo opiše z besedami, da počnejo vse od A do Ž, pri čemer A pomeni, da pridejo na objekt in postavijo delovni oder, in črka Ž, da oder pospravijo in se odpeljejo do naslednjega objekta. Delo krovcev kleparjev lahko razdelimo na dva segmenta: prekrivanje strehe na novogradnji in sanacija že obstoječe kritine. Težava nastane, če jih med delom ujame dež. Takrat morajo odprto streho hitro zavarovati s ponjavami, vendar je včasih skoraj nemogoče prekriti vse luknje. Ravno zato je glavna sezona v poletnem času, ko je padavin najmanj in delo lahko poteka nemoteno. Trnovec omeni objekt, na katerem delajo zdaj. Oder so postavili že pred kakšnim mesecem, vendar so lahko začeli delati šele pred dnevi. Pozimi in v času padavin je njihova primarna dejavnost pokrivanje streh na novogradnjah in tudi izvedba suhomontažnih del. Koliko časa potrebujejo, da dokončajo objekt, je odvisno predvsem od vremena, velikosti hiše in zahtevnosti dela. Trnovec pa se hitro pohvali, da jim je enkrat uspelo streho kar precej velike hiše v celoti obnoviti v treh kratkih dneh.

Za Mojstra leta po vašem mnenju lahko glasujete tako, da izpolnete glasovnico v tiskani izdaji priloge ali elektronske glasovnice TUKAJ.