Mojster leta – Mizar: Ležimo na »nafti«, ki je ne izčrpavamo

Nekoč je bila lesnopredelovalna panoga ena vodilnih, zdaj pa na žalost stagnira, ali kakor pravi Andrej Grom: »Zaspali smo na vsem tem materialu, ki ga imamo.« Nobena druga gospodarska branža nima takega potenciala, je prepričan. Poleg tega se mu ne zdi prav, da moramo kljub vsem naravnim danostim les uvažati iz severnih držav.

Dela je veliko, mladih, ki bi se odločali za poklic mizarja, pa vedno manj. Mizarstvo je ena izmed lesnih strok. Mednje spadajo še tesarstvo, tapetništvo ter drugi poklici, povezani s predelavo lesa. Mizarji se, kakor piše v zgibanki o poklicih, ki jo je izdala Obrtna zbornica Slovenije (OZS), izobražujejo v srednjem poklicnem izobraževanju, ki traja tri leta, in ga končajo z zaključnim izpitom, ki zajema pisni in ustni preizkus iz slovenščine ter praktično projektno delo iz mizarstva. Poleg splošnega znanja dijaki pridobijo veščine za samostojno izdelavo in storitve na področju stavbnega in bivalnega pohištva. Znajo delati z lesnoobdelovalnimi stroji in vgrajevati mizarske izdelke, naučijo se tudi načrtovanja in izvajanja lastne pro­izvodnje ter dela v skupini. Če želijo, lahko takoj po zaključnem izpitu šolanje nadaljujejo na poklicni tehniški šoli. Po končanem izobraževanju lahko začnejo kariero v obrti, lesni industriji ali manjših specializiranih delavnicah. Po treh letih dela v praksi imajo možnost opravljati mojstrski izpit in tako postanejo mojstri v svoji stroki. V nekaj več kot desetih letih, odkar izpite izvajajo, je po podatkih OZS do konca prejšnjega leta 106 mizarjev pridobilo naziv mizarskega mojstra, 17 pa jih je v procesu pridobivanja. Izpit je sestavljen iz štirih delov: strokovna teorija, praktični del, poslovno-ekonomski del, ki daje temelje za lastno vodenje podjetja, ter pedagoško-andragoški del, ki mojstre pripravlja na praktično usposabljanje dijakov in vodenje delavcev v podjetju. Zaposlitvenih možnosti je veliko. Mizar lahko postane zasebnik ali partner podjetja, ki se ukvarja s pohištvom ali gradbeništvom, lahko dela kot serviser v pohištvenem centru ali pa se specializira na primer za opremljanje ladij. Po podatkih OZS je v Sloveniji 362 samostojnih podjetnikov in gospodarskih združb, vsega skupaj pa približno 2700 zaposlenih, ki se ukvarjajo z lesno dejavnostjo.

Mizar Andrej Grom je zahajal v mizarsko delavnico že od malega, ko se je tam igral in ustvarjal z lesom. V dedkovi in očetovi delavnici je zrasel v mojstra, ki je dosegel in tudi že presegel družinsko tradicijo. Pokaže fotografijo iz leta 1904, na njej so njegov pradedek in vajenci pred velikimi lesenimi omarami. Obrt je v njegovi družini že štiri generacije. Mizarstvo je zanj poklic, v katerem uživa, zato v njem ne vidi nobenih slabih strani. Poklic moraš imeti rad, se videti v njem in tako ti ni nič težko, pravi. Zanj ukvarjanje z lesom meji že na umet­nost, saj se z bratom, ki je prav tako v tej stroki, ukvarjata tudi z restavratorstvom ter odkrivata nove materiale in postopke za obdelavo lesa. Grom sicer pravi, da bi iz šole lahko prišel »bos in gol«, če se ne bi že od otroštva spoznaval z mizarstvom. Praktično delo mu je dalo veliko več kot šola sama. Pravi, da je poklic mizarja pri nas avtohton in bi se zanj morali odločati mladi, ki jih to veseli. Les je dober material za oblikovanje, neprestano lahko iščeš nove možnosti obdelave. Pomembne so ideje, ki jih imaš sam, vseeno pa pravi, da se veliko uporabnega znanja najde tudi v arhivih. Stare rešitve postajajo vedno bolj moderne, saj so funkcionalne in preproste. Imajo velik potencial in so velikokrat zelo domišljene, vendar so sčasoma šle v pozabo. Največjo konkurenco mizarjem vidi v podjetjih, ki prodajajo pohištvo nizkega cenovnega razreda. Mizarski izdelki so dražji, pravi, a je njihova kakovost veliko večja, kar pa seveda odtehta največ. Grom izdeluje vse od notranje opreme do stavbnega pohištva, ukvarja pa se tudi z restavriranjem in zlaten­jem. V zadnjem času se posveča posebni obdelavi lesa z nanotehnologijo, ki omogoča, da postane les vodoodporen in termično obstojen do 300 stopinj Celzija ter je v končni fazi samo­ugasljiv. Po takšni obdelavi postane popolnoma mersko stabilen. S tem so v lesarstvu vključeni tudi fizika, kemija in strojništvo. S posebnim postopkom les tako obdelajo, da bi iz njega lahko izdelali leseno peč ali celotno kopalnico. Lesene umivalnike in ploščice za kopalnice že izdelujejo.

Ustvarjanje z lesom ima poseben čar, saj je to topel, naraven material, prijeten na otip in prijazen za obdelavo. Gromova delavnica je živa, različni izdelki in material zanje so na dosegu roke. Manjka samo še to, da bi iz kakšnega kota skočil Ostržek, se Grom spom­ni pripombe nekega obiskovalca delavnice.