Delo slikopleskarja ni le pleskanje sten in stropov, temveč je tudi lepljenje tapet, obnavljanje zunanjih površin objektov, izdelovanje različnih premazov, vzorčno valjčkanje, šabloniranje, pritrjevanje letvic, bordur, izdelava različnih barvnih likov in figur, plastik, ornamentov, imitacij, izvajanje dekorativnih tehnik, nanašanje različnih premazov, kitov in lahkih ometov v notranjosti ali na fasadah objektov ter poslikava interierjev, streh, pleskanje različnih mizarskih, pohištvenih, stavbnih in drugih izdelkov iz lesa in kovine. Poleg tega na zavodu za zaposlovanje navajajo dela, kot so restavriranje in obnavljanje kulturnih spomenikov, izdelovanje oglasnih panojev in raznih napisov. Mojster na podlagi svojih izkušenj in znanja o uporabi in učinkih barv tudi svetuje strankam. Z nanosom barve se namreč ustvarja vzdušje v prostoru in tako lahko prej neopazne stvari stopijo v ospredje, vogali in koti oživijo in s poudarjenimi oblikami celota postane lepša.
Obrtnik, ki opravlja ta poklic, mora obvladati ročne spretnosti in veščine, imeti občutek za natančno delo in oblikovanje, saj s tem vpliva na človekovo okolje in njegovo počutje. Razmere za delo niso vedno idealne, saj je v prostorih lahko prepih, veliko prahu, vdihava neprijetne vonjave barv in premazov. Po besedah zdravnice splošne medicine dr. Alenke Peršič Ojsteršek so ti vplivi pri povečani izpostavljenosti lahko škodljivi za zdravje, zato je predvsem v zaprtih prostorih priporočljiva primerna zaščita. Delo je lahko samostojno ali skupinsko, pogosto pa s podaljšanim delovnim časom.
Za opravljanje tega poklica mora biti ustrezno usposobljen, znanje pa lahko poleg srednje šole pridobi tudi na druge načine. Prva možnost je, da se po opravljeni osnovni šoli in zdravniškem pregledu vpiše v srednjo poklicno šolo, program slikopleskar/črkoslikar. Šolanje traja tri leta, lahko pa se odloči za skrajšani dveletni samoplačniški program. Poleg splošnih predmetov se seznani s strokovnimi področji, kot so osnove gradbeništva, strokovno risanje, poznavanje umetnosti, ročne obdelave, tehnologije in seveda praktično usposabljanje, ki ga je priporočljivo opravljati že od prvega letnika. Izobraževanje v stroki nadaljuje v praksi in ima nato možnost opravljati mojstrski izpit, za katerega je po ceniku Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije skupaj s prijavnino treba plačati 1524,38 evra. Za opravljanje izpita se lahko odloči vsak, ki ima končano vsaj IV. stopnjo izobraževanja katerekoli smeri in od enega do treh let delovnih izkušenj na področju slikopleskarstva. Tretja možnost je pridobitev certifikata na Edukacijskem centru – zavodu za strokovno izobraževanje Kranj, ki velja v celotni EU. Predhodnih izkušenj ne zahtevajo, so pa seveda zaželene. Tečaj obsega 36 ur in skupaj s končnim izpitom stane 816 evrov. Izpit lahko opravlja in s tem pridobi certifikat tudi tisti, ki ima dovolj dokazil o svoji poklicni usposobljenosti. Ta bo odštel 266 evrov, je potrdila direktorica centra Darinka Rakovec.
Slikopleskar Hari Medvešek sprva ni vedel, kaj si želi početi, nato pa se je odločil za triletno srednje poklicno izobraževanje. Za poklic ga je navdušil oče, s katerim sta se začela ljubiteljsko ukvarjati s pleskanjem. Kot mlad fant je sčasoma ugotovil, da mu je to delo tako všeč, da bi ga z veseljem opravljal tudi poklicno. Pravi, da je med izobraževanjem praksa pomembna, saj največ znanja dobiš ravno z delom. S slikopleskarstvom se ukvarja že 18 let in je zelo zadovoljen s poklicem, saj ima rad stik z ljudmi. Nasmeh na njihovem obrazu in zadovoljstvo mu veliko pomenita. Pravi, da je zelo prilagodljiv in ustreže vsaki želji, ki jo ima stranka. Če želiš biti uspešen, je treba trdo delati, tako kot na vseh drugih področjih v življenju, pravi. Velikokrat ima delavnik raztegnjen tudi do 13 ur na dan, od sedme zjutraj do osme ure zvečer, vendar to zanj ni velik problem. Mlade zanima predvsem zaslužek, zato rad pove, da je ta soliden. V času krize je malo teže, moraš biti iznajdljiv, znati sam poiskati delo in si tako pridobiti nove stranke, še dodaja. Hari s tem nima težav, saj si je z leti pridobil krog ljudi, s katerimi sodeluje. Ker je pri delu zelo natančen, hiter in urejen, si s priporočili stalnih strank pridobiva nove. Pozimi se povpraševanje zmanjša, takrat je lahko do tri tedne zatišja, saj med ljudmi vlada zmotno prepričanje, da se v zimskem času barve v stanovanju ne sušijo dobro. Poudarja, da pleskanje notranjih površin ni odvisno od zunanjih temperatur, delo na fasadi pa je pri nizkih temperaturah seveda neizvedljivo.
Mladim vsekakor priporoča ta poklic, saj vsi pa le ne morejo biti direktorji in ekonomisti, se pošali. Strinja se, da so obrtniška dela težka, saj je potreben fizični napor, vendar ima tak poklic tudi svoj čar. Delo ne poteka vedno na istem mestu, je raznoliko, zelo razgibano in lahko je tudi zabavno.
Letos do konca maja so delodajalci prijavili 502 prosti delovni mesti za slikopleskarja, od tega 459 za določen čas. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je imela na dan 5. junija 2013 registriranih 1917 izvajalcev slikopleskarskih del.