Na Ptuju bi oživili podstrešne površine v starem mestnem jedru

Po besedah vodje projekta in dekana fakultete za arhitekturo Petra Gabrijelčiča je najbolj učinkovita zaščita spomenika, kar staro mestno jedro nedvomno je, njegova vključenost v življenje. Stroka namreč ugotavlja, da kjer ni življenja in uporabe, stvar začne propadati: »Na Ptuju so že pred časom sprevideli, da bi lahko staro mestno jedro oživili tudi z izkoriščenjem zdaj praznih podstrešnih prostorov, ki lahko predstavljajo dodaten prostorski potencial. To je sicer zahtevna naloga, saj stroka ščiti zunanjo strešno krajino mesta, ki je z zunanjimi spremembami lahko predrugačena, celo zmaličena.«

Občina se je obrnila na fakulteto za arhitekturo, kjer so preverili, ali sploh obstajajo možnosti izrabe zdaj neizkoriščenih podstrešij, ki bi zadostile zahtevam stroke po ohranitvi sedanje zunanje podobe strešnih površin. Skozi delavnice so arhitekti predlagali rešitev, ki je po mnenju Gabrijelčiča drzna in inovativna ter napoveduje možnost izrabe podstrešnih površin: »Na nek način je to pot v neznano, saj gre za inovacijo, vsaj v slovenskem prostoru.«

Če bi s predlaganimi idejami uspeli, bi to lahko bil model tudi za druga slovenska mesta, pa tudi za evropska, je prepričan sogovornik: »Predlagana tehnologija namreč še ni bila uporabljena nikjer. Nekaj poskusov je sicer bilo, a še nikomur ni uspelo, da bi strešna krajina ostala skoraj nedotaknjena.«

Najbolj je navdušila rešitev, ki so jo predstavili kot primerjavo s tehnologijo mestnih avtobusov – v notranjost avtobusa se ne vidi in ohrani običajno podobo, iz njega pa je mogoče videti ven. Strokovnjaki z različnih področij so poskušali to tehnologijo aplicirati tudi na strešno krajino – da bi reproducirali obstoječo strešno površino na steklo, ki je neodbojno, s tem pa bi pokrili tisti del strehe, kjer bi bila v prostoru potrebna svetloba. »Na ta način bi lahko v mestih pridobili na stotine novih stanovanj in drugih uporabnih prostorov,« je prepričan Peter Gabrijelčič.

Arhitekti so svoje ideje ves čas predstavljali spomeniškovarstvenim službam in sproti ugotavljali, kaj bi bilo sprejemljivo tudi za stroko. Gabrijelčič pravi, da so odgovorni pokazali dovolj velik interes, saj se zavedajo svoje dvojne vloge kot varuha ohranitve dediščine mesta ter hkrati oživljanja mesta z mladimi. Prav za slednje, predvsem tiste bolj kreativne, pa so takšna stanovanja tudi najbolj atraktivna.

Mesto Ptuj je sicer že od leta 2006 partner v mednarodnem projektu ADHOC, ki je namenjen iskanju inovativnih pristopov k trajnostnemu oživljanju zgodovinskih mest in mestnih četrti v srednji in vzhodni Evropi. Eden izmed načinov za oživitev mestnega jedra je prav gotovo ureditev zdaj neizkoriščenih podstrešij v atraktivne bivalne prostore. Obnova starih prostorov je seveda zahtevna, v starem mestnem jedru je treba upoštevati še zahteve spomeniškovarstvene stroke glede kritine in drugih značilnosti objekta.