Ogrevanje z obnovljivimi viri energije: Naložba se povrne v petih do osmih letih

Koliko po vaših izkušnjah ljudje poznajo možnosti ogrevanja in priprave tople sanitarne vode z izkoriščanjem obnovljivih virov energije?

V Sloveniji je ta možnost ogrevanja in priprava tople sanitarne vode še vse premalo poznana in zato malo izkoriščana. Obveščenost investitorjev se sicer počasi veča, predvsem zaradi prizadevanj posameznikov in v zadnjih štirih, petih letih tudi zaradi vse pogostejših prispevkov v tisku. Slovenija žal nima primerne strategije populariziranja in obveščanja o toplotnih črpalkah in drugih možnostih, kot to zelo uspešno na primer počnejo v Skandinaviji. Odkar smo v našem podjetju pred 16 leti začeli vgrajevati toplotne črpalke za ogrevanje hiš z izkoriščanjem toplote zemlje, opažamo, da so zdaj investitorji veliko bolj seznanjeni s to možnostjo, žal pa temu ne sledijo dovolj tudi projektanti strojnih instalacij.

Obnovljive vire energije lahko izkoriščamo z različnimi napravami in sistemi. Kateri so osnovni dejavniki, ki vplivajo na to, ali bomo izbrali za ogrevanje toplotno črpalko, sončne kolektorje, prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote ali morda kotle na lesno biomaso?

Obnovljivih virov je precej. Kateri vir je primeren, pa je odvisno od razmer na posamezni parceli, njene velikosti, predvsem pa od toplotne izoliranosti hiše. Ogrevanje s toplotno črpalko je mogoče na vsaki parceli, saj je vedno mogoče izbrati vsaj enega od virov toplote, torej toploto zemlje, podtalnice, energetsko vrtino ali zunanji zrak. Mogoče so še nekatere kombinacije. Tudi sončni kolektorji se vse bolj uveljavljajo, za ogrevanje hiše pa je treba vgraditi veliko kolektorjev ter primerno velikost toplotnih hranilnikov. Shranjena toplota mora zadostovati za ogrevanje hiše vsaj čez noč. Za najhladnejše dni brez sonca je potreben dodatni ogrevalni sistem. Strošek naložbe je zato dvojen. V vseh novogradnjah bi moral biti za prijetno počutje vgrajen prezračevalni sistem z rekuperatorjem, ki izkorišča odpadno toploto izrabljenega zraka in z njo ogreva sveži vstopni zrak. Uporaba biomase je primerna predvsem na podeželju, kjer imajo lastniki gozd. Proizvajalci peletov so prvotno ugodne cene peletov močno navili, zato tako ogrevanje ni več poceni.

Kaj je treba vedeti o toplotnih črpalkah in njihovem delovanju?

Toplotne črpalke izkoriščajo nizko temperaturo obnovljivih virov energije, ki so v naši okolici in so brezplačni. Pri radiatorskem ogrevanju in z zunanjim zrakom kot virom toplote porabimo za pogon črpalke, natančneje njenega kompresorja, polovico potrebne energije, pri talnem ogrevanju in z zemeljskim kolektorjem ali energetsko vrtino kot virom toplote pa do četrtine. Pri izkoriščanju podtalnice je poraba primarne energije samo 20 odstotkov potrebne energije. Toplotne črpalke zrak/voda nove generacije delujejo z visokim izkoristkom celo do temperature zunanjega zraka –25° C. Moč ogrevanja se z nižjo zunanjo temperaturo zniža, zato je najprimernejše dodatno ogrevanje stopenjski električni grelnik. Povprečna temperatura medija (mešanice vode, alkohola in dodatkov) v zemeljskem kolektorju ali energetski vrtini je 0° C, pri podtalnici pa približno 10° C. Pri zunanjem zraku je temperatura glede na kraj lahko celo –25° C, kar se močno pozna pri letnem izkoristku toplotne črpalke.

Koliko je naložba v sistem gretja z recimo toplotno črpalko in prezračevanje z rekuperacijo toplote višja v primerjavi z naložbo v oljni ali plinski kondenzacijski kotel?

Če primerjamo stroške vgradnje, moramo ločiti vgradnjo v novo ali v staro hišo. Pri prvi naj bi bila kurilnica velika od dva do tri kvadratne metre. Če domnevamo, da je cena kvadratnega metra površine približno 1500 evrov, je strošek za kurilnico 4500 evrov. Dimnika ne potrebujemo, kar pomeni, da smo privarčevali približno 2000 evrov. Pri klasičnem ogrevanju potrebujemo dimnik in kurilnico, običajno veliko vsaj 10 kvadratnih metrov. Z razliko lahko kupimo primerno toplotno črpalko z bojlerjem, hranilnikom in zemeljskim kolektorjem. K temu je treba prišteti še stroške za izkop, v katerega se položi kolektor, ter vgradnjo opreme, ki pa jih je težko natančno opredeliti, saj so pri vsaki hiši drugačni. Tako je strošek za nakup toplotne črpalke z močjo 9 kW, bojlerja, hranilnika toplote, zemeljskega kolektorja in regulacije z dodatnim električnim grelnikom za ogrevalne konice približno 10.500 evrov (DDV je vštet v ceno), medtem ko je strošek kakovostnega kotla na olje ali kondenzacijskega kotla na plin s hranilnikom energenta in hranilnikom toplote približno 6000 evrov, odvisno od kakovosti opreme in dobavitelja. Zaradi manjše energijske porabe se razlika v ceni povrne v petih do osmih letih. Strošek vgradnje prezračevanja z rekuperacijo je v obeh primerih enak in odvisen od velikosti hiše.

Kolikšna pa je razlika v porabi energije, če primerjamo prej omenjena sistema ogrevanja?

Pri utekočinjenem plinu ali olju je poraba energije in s tem stroška enaka. Toplotne črpalke za ogrevanje hiše porabijo le četrtino ali manj primarne energije iz električnega omrežja za pogon naprave, preostalo brezplačno energijo pridobijo iz okolice hiše. Razlika je velika, zato je strošek ogrevanja občutno nižji. Pri zemeljskem plinu je razlika nižja, zaradi nižje energetske vrednosti takega plina pa je lahko zelo spremenljiva.

Delo in dom, 26. september 2007