Pomladni sejem: Prehod v zeleno gospodarstvo zahteva podporo dobrih praks

Posvet je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, o svojih izkušnjah in načrtih pa so govorili tudi predstavniki občin, nevladnih organizacij in gospodarstva. Udeleženci so se strinjali, da prihodnost ni v formalnih zavezah in pogovarjanju, pač pa v iskanju rešitev, prepoznavanju, kaj je pozitivno in kaj slabo, kaj so dobre prakse, da ne bomo ponavljali napak, kje imamo možnosti za izboljšave, imamo pa tudi številne zglede, po katerih lahko učinkovito delamo naprej.

»Zdaj vemo, da se ne smemo več ukvarjati z vprašanjem, čigava je ideja, kdo je bolj zelen, zato si na ministrstvu prizadevamo, da bi procese v letošnjem letu povezali, da bo to naša skupna tema, saj so posamezni primeri dobrih praks uspešni, imamo dobre ideje. Te dobre primere želimo podpreti, sicer pa je dobra praksa že to, če se naučimo, kaj izboljšati v prihodnje,« je povedala državna sekretarka Tanja Bogataj. Po njenih besedah bo ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter vladno službo za kohezijsko politiko pripravilo akcijski načrt za prehod na zeleno gospodarstvo, ki ima osnovo v strategiji razvoja Slovenije, »saj želimo jasno pokazati, da gre za dolgoročno usmeritev na drugačen način gospodarjenja in da obstajajo različni programi, prehod bo postopen, zakonodajo pa bomo spreminjali pozneje«.

Predsedujoči Skupnosti občin Slovenije in župan mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek je opozoril na težave županov, ki se srečujejo z omejitvami na zavarovanih območjih, opraviti pa imajo tudi »z zmedeno državo, ki na primer na eni strani poudarja prednosti biosfernega rezervata Mura–Drava–Donava, po drugi na Muri podeljuje koncesije za hidroelektrarne, kar je izključujoče«. Ošvrknil je tudi birokrate, saj vroče vode iz vrtine v Murski Soboti, plačane z evropskim denarjem, ne smejo izkoriščati pet let. Sicer pa občine, tako Jevšek, peljejo mnoge projekte v smer zelenega gospodarstva.

Direktorica integralnega zelenega podjetja Domel Jožica Rejec je predstavila njihove bogate izkušnje, saj povezani z okoljem iz leta v leto povečujejo izkoristke in proizvodnjo ter zmanjšujejo porabo energije in obremenjevanje okolja, k temu pa prispevajo tudi njihovi izdelki.

Darja Piciga z direktorata za okolje je predstavila integralno povezovanje dobrih praks in potencialov znanja v nov razvojni model za Slovenijo ter omenila nove alternativne prakse v svetu, od bangladeške banke za revne do etičnega bančništva, ki se uveljavljajo, dobre zglede pa imamo po njenem mnenju tudi v Sloveniji.

Erika Oblak, predstavnica Ekologov brez meja, ki so pred leti privabili na čiščenje Slovenije 280.000 prostovoljcev, kar je še vedno svetovni rekord glede na število prebivalcev, pa je pojasnila, da se zdaj usmerjajo v projekte, ki preprečujejo odlaganje smeti. Predstavila je projekt Zero Waste, ki po eni strani prinaša nova delovna mesta, po drugi pa znižuje stroške z odpadki. Projekt Tekstilnica, v kateri zamenjujejo rabljena oblačila, se širi, projekt pralne plenice, s katerim lahko prav tako prihranimo in je za zdaj uspel le na Vrhniki, pa bi po njenih besedah potreboval še kakšno spodbudo.