Sejem Mos: »Sejem izpostavlja dve vrednoti: pogum in složnost«

Kakor je dejal Miro Cerar, sta pogum in sloga nujna, saj je Slovenija še vedno v krizi. Opozoril je na čedalje večjo revščino in visoko stopnjo nezaposlenosti: »Vseh teh izzivov se nova vlada zaveda.« Kot temeljni nalogi vlade je navedel vzpostavitev stabilnega, predvidljivega okolja za obrtnike in podjetnike ter konsolidacijo javnih financ. »Ne glede na to, kako se bomo  trudili sprejemati ukrepe in pospeševati gospodarsko rast, ne smemo pozabiti  na človeka, od upokojenca do mladega šolarja,« je še dejal povedal mandatar 12. slovenske vlade.

Po njegovih besedah ni pogumen tisti, ki skoči s padalom, če pri tem uživa, pogumen je tisti, ki si upa javno nastopiti pred desetimi ljudmi, čeprav ga je tega strah: »Veliko ljudi se boji izgube službe ali da je ne bodo dobili. Mladi se bojijo za prihodnost, starši za svoje otroke. Potrebujemo pogum in za to je treba včasih pozabiti nase. To smo Slovenci v zgodovini nekajkrat naredili in dosegli velike preboje. Osamosvojitev, vstop v EU in vključitev v mednarodne povezave …« Za dosego ciljev, ki morajo biti iskreni, pa je nujno sodelovanje. »Prepričan sem, da smo lahko enotni vsaj v tem, da se zavemo, da smo sposobni našo deželo narediti razvojno in trajnostno uspešno in dokazati, da lahko otrokom omogočimo drugačen pogled na svet,« je dejal v nagovoru županom. K sodelovanju in povezovanju je pozval župane, svetnike, podjetnike in obrtnike, saj je prepričan, da bo le na ta način mogoče doseči velike cilje.

Na sicer neformalnem srečanju je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot predlagal Cerarju, naj vlada premisli in ohrani nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč kot kakovosten vir dohodka občinam v enaki obliki kot doslej, davek na nepremičnine pa naj se uvede neodvisno od tega vira: »Kot večina Slovencev si želim, da bi tudi v Sloveniji dobili vlado, ki bi zdržala dva ali tri mandate, kot je to v gospodarsko uspešnih državah v Evropi.« Cerar je odgovoril, da bo vlada vsekakor dobro premislila, preden bo sprejela nadaljnje korake na tem področju.

Čedalje več zanimanja za mednarodno sodelovanje

Na letošnjem mednarodnem srečanju obrtnikov in podjetnikov na sejmu Mos se je v Modri dvorani zbralo več kot 120 podjetij iz desetih držav Evropske unije in JV Evrope, ki delujejo na področju obnovljivih virov energije ter trgovinske, lesne, elektro- in plastične industrije. Dobrih 200 predstavnikov podjetij je tako skupaj opravilo okrog 500 individualnih razgovorov, ki so temelj za sklepanje novih poslovnih priložnosti. Udeleženci srečanja so imeli v primerjavi z lani manj časa za razgovore, saj so le tako lahko spoznali vse potencialne partnerje. Vsak sestanek je lahko trajal 18 minut, dve minuti pa sta bili na voljo za zamenjavo mize.

Za eno izmed miz v Modri dvorani je sedel tudi Matevž Bijol, predstavnik družinskega podjetja Bijol, ki ima s sejmom pozitivne izkušnje. »Pri sestankih sem osredotočen na to, da spoznam dejavnost podjetja in njegov potencial na domačem trgu. Naše podjetje išče predvsem podjetja v Srbiji in Hrvaški ter na območju nekdanje Jugoslavije. Takšni dogodki so mi v preteklosti že pomagali, da sem sklenil dva konkretna posla. Podjetja po srečanju na sejmu pošljejo povabilo na ogled njihovega podjetja, ki lahko pripelje do sodelovanja,« je dejal Matevž Bijol. Po njegovem mnenju je interes tujcev za majhen slovenski trg velik, zaradi slabe gospodarske situacije pa številni potencialni vlagatelji izgubijo voljo do nadaljnjega sodelovanja, ko podrobneje preučijo gospodarsko situacijo in veljavno slovensko zakonodajo.

»Zanimanje za mednarodno sodelovanje je čedalje večje, slovenski trg pa je postal premajhen za podjetja, ki imajo večji obseg proizvodnje oziroma so tehnološko zelo napredna,« je na srečanju povedal Gregor Primc, strokovni sodelavec za mednarodno sodelovanje pri OZS.

Po njegovih besedah v zbornici pričakujejo, da se bodo na tovrstnih dogodkih podjetja bolje spoznala in sklenila kakšen nov poslovni dogovor. »V prihodnje bi morali nameniti več pozornosti izboljšanju poslovnega okolja, saj evropski akt za mala podjetja predvideva štiri glavna področja, za katera se zavzemamo tudi v Sloveniji. »Ta področja so dostop do finančnih virov, odprava administrativnih ovir, spodbujanje podjetništva in mednarodno sodelovanje, ki je ključno,« je poudarila generalna direktorica in odposlanka Slovenije za mikro, mala in srednje velika podjetja Sabina Koleša z direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.