Udobje in varnost sta na prvem mestu

Po besedah sogovornikov sodobna garažna vrata v osnovi ločimo po načinu odpiranja. To je lahko dvižno ali drsno. Pri dvižnih različicah pa imamo na izbiro tako imenovana sekcijska vrata, ki se odpirajo po segmentih, dvižna vrata, ki se odprejo v enem kosu, in rolo vrata, ki se zvijejo v omarico, nameščeno na notranji strani za previsom nad vrati. Pri prvih dveh se vrata odprejo pod strop, zanju pa je značilno tudi, da mora biti avtomobil pred uvozom v garažo odmaknjen vsaj pol metra. Rolo vrata se odpirajo povsem navpično.

Prostor v garaži naj bo čim bolj izkoriščen

Kakšen način odpiranja bomo izbrali, je večinoma odvisno od razpoložljivega prostora oziroma tega, ali želimo strop v garaži morda izkoristiti za shranjevanje, pravi Rok Gregorka iz podjetja Roltek. Po njegovih izkušnjah se naročniki pogosto odločijo za rolo sistem, saj omarica, v katero se zvijejo vrata pri odpiranju, zavzame malo prostora, približno 25 do 30 centimetrov, strop pa lahko izkoristijo za shranjevanje na primer večjih športnih rekvizitov. Izkušnje v podjetju Von so nekoliko drugačne, saj ugotavljajo, da se večina naročnikov odloči za lamelna garažna vrata, ki se odpirajo pod strop postopno. Enako pravijo v podjetju Matjaž. Za vrata, ki se odpirajo pod strop, moramo imeti približno od 12 do 15 centimetrov prostora oziroma tako visoko preklado, se strinjajo vsi sogovorniki. Če višina ni zadostna, se lahko odločimo za drsna vrata, vendar potrebujemo zanje dovolj veliko prazno steno, ob katero se bo vratno krilo odpiralo, še pojasni Mateja Novak iz podjetja Von.

Sodobna garažna vrata lahko načeloma brez večjih posegov vgradimo v katerikoli vhod v garažo. Pri tem velja le vedeti, koliko prostora potrebujemo na špaletah odprtine. Običajno zadostuje približno 12 do 15 centimetrov, pravi Mateja Novak. To pomeni, da lahko stara dvokrilna vrata preprosto odstranimo in jih zamenjamo za nova. Če odprtina ne ustreza, pa jo je treba prilagoditi oziroma izbrati njej ustrezen model. Pri novogradnjah lahko vratno odprtino pravočasno brez večjih stroškov prilagodimo vratom, če smo ta izbrali že pred njeno izvedbo. Nina Dornik svetuje, da se pred nakupom posvetujemo in prodajalca povabimo na ogled. Tako bomo najlaže in najhitreje izbrali primerna vrata. Doda še, da na vgradnjo sekcijskih vrat odprtina ne vpliva bistveno, saj jih lahko vgradimo v pravokotne, poševno odrezane, s segmentnim in polkrožnim lokom.

Narejena so iz lahkih materialov, ki ne zahtevajo vzdrževanja

Garažna vrata so ne glede na način odpiranja največkrat narejena iz lahkih materialov, ki ne potrebujejo posebnega vzdrževanja. Večinoma so iz pocinkane pločevine in prašno prebarvana, lahko pa so tudi lesena, pravi Nina Dornik iz podjetja Matjaž in doda, da se naročniki vse pogosteje odločijo tudi za plastični folijski premaz na zunanji strani kovinskih lamel z vtisnjenim brazgotinastim vzorcem, s katerim ustvarijo videz, zelo podoben lesu. Vrata so lahko narejena tudi iz aluminija, ki je odporen na korozijo in ne zahteva posebnega vzdrževanja, pravi Rok Gregorka. Večina sodobnih garažnih vrat je zvočno in toplotno izoliranih, lahko pa se odločimo za takšna brez izolacije. Med dve plasti pločevine ali aluminija je običajno vstavljena plast poliuretanske pene, lahko pa so izolirana tudi z ekspandiranim polistirenom ali mineralno volno.

Udobno daljinsko upravljanje in povečana varnost

Zelo pomembna razlika med sodobnimi in nekoč najpogosteje vgrajevanimi dvokrilnimi in klasičnimi dvižnimi vrati, ki se dvigujejo ročno, je prav upravljanje. Vrata odpiramo in zapiramo s pritiskom na stikalo. Eno je nameščeno v garaži, vsa vrata pa so opremljena tudi z daljinskim upravljalnikom, ki omogoča udobno upravljanje iz avtomobila, kar je še posebno dobrodošlo v slabem vremenu. Ker se odpirajo na električni pogon, so za primer izpada električne energije vsa opremljena tudi z ročkami za ročno odpiranje.

Poleg udobja zagotavlja samodejno odpiranje z elektromotorjem tudi varnost pred poškodbami, ki so jim običajno najpogosteje izpostavljeni otroci, in pred vlomilci. Mateja Novak pravi, da za protivlomno varnost skrbi posebna koda, ki je vgrajena v motorju. Ob vsakem pritisku na gumb upravljalnika, s katerim vrata odpremo, se spremeni, zato jih ni mogoče odpreti na silo. Za dodatno varnost je na vodilu motorja nameščena še jeklena roka, ki preprečuje nasilen dvig z zunanje strani. Vzmetenje in vodila morajo biti zaščitena pred stranskim posegom z roko, prav tako mora biti nameščena posebna zaščita pred priprtjem prstov. Tudi Rok Gregorka pravi, da morajo biti vrata opremljena z mikroprocesorsko vodeno izklopno avtomatiko oziroma senzorji, ki ustavijo motor, če vrata naletijo na oviro, nasilen vstop v garažo pa lahko preprečimo z varovalno napravo. Vgradnjo posebnih varovalnih pogonov priporoča tudi Nina Dornik, saj ti zagotavljajo samodejni zapah. Sistem deluje mehansko, brez električne energije. Ko so vrata zaklenjena, zaskoči samodejno varovalo pred dvigovanjem v omejevalnik vodila in vrata so tako zapahnjena in zaščitena pred dvigovanjem, sogovornica pojasni delovanje varovalnega pogona.

Novosti

Proizvajalci garažnih vrat ves čas razvijajo nove možnosti upravljanja in varovanja, vse več pozornosti pa namenjajo tudi njihovemu videzu. Sogovornike smo vprašali, katere so zadnje novosti, ki jih lahko izberejo kupci. V podjetju Von so omenili sistem garažnih vrat, ki se odpirajo pod strop in za to potrebujejo le 53 milimetrov prostora. Primerna so torej tudi v garažah, kjer je strop nižji, saj ne zavzamejo tako rekoč nič prostora. Imajo izboljšano zvočno zaščito, poleg tega so zelo tiha, pravijo v podjetju. Zadnje je vse pomembnejše, saj je glasno delovanje elektromotorja in dodatnih mehanizmov lahko moteče za stanovalce in sosede.

V podjetju Matjaž med novostmi poudarijo predvsem videz vrat in večjo izbiro različnih zasteklitev pri sekcijskih vratih. Na izbiro so nove površine z videzom lesa, razvili so tudi nove rešitve za vgradnjo pred špaleto. Novost so maske za prekrivanje poškodb sten okoli vrat, novi dizajnersko oblikovani oddajniki in možnost hitrejšega pogona odpiranja in zapiranja.
 

Delo in dom, 14. maj 2008