Organsko gnojenje – miti in resnice

Mit: rastline ne občutijo razlike med organskimi gnojili in mineralnimi gnojili – ni res.

Resnica: Gnojila organskega izvora so za rastline na našem vrtu boljša izbira, saj se hranila iz njih sproščajo takrat, ko jih rastlina potrebuje. Da so hranilne snovi dostopne rastlinam, poskrbijo mikro­organizmi, ki živijo v tleh. Bolj ko je okolje vlažno in toplo, hitreje mikroorganizmi delujejo. Vlaga in toplota poleg tega vplivata na rast rastlin – hitrejša rast pa seveda pomeni, da bo rastlina potrebovala tudi več hranilnih snovi. Na tej točki se pokaže prednost organskih gnojil – ta hranila so rastlini na voljo takrat, ko jih najbolj po­trebuje. Poleg tega imajo še druge prednosti v primerjavi z mineralnimi gnojili – tla ohranjajo živa, saj je organska snov hrana za mikroorganizme; rastlini zagotavljajo poleg osnovnih hranil tudi mikrohranila, mikroelemente, ki se sproščajo v procesu razgradnje organske snovi.

Setveni koledar – februar 2025

Seveda imajo svoje prednosti tudi mineralna gnojila. Hranila v njih so takoj ali zelo hitro topna v vodi, zato rastlina do njih hitreje dostopa (ne glede na to, ali jih v tistem trenutku dejansko potrebuje ali ne). Ravno to pa je hkrati težava mineralnih gnojil. Namreč, hranilne snovi iz njih pogosto ostajajo v zemlji, čeprav jih rastlina v tistem trenutku za svojo rast ne potrebuje. Prevelika količina mineralnega gnojila lahko zaradi hitre topnosti povzroči poškodbe korenin. Za sproščanje hranil je pri njih potrebna le vlaga, kar pomeni, da se sproščajo neodvisno od potreb rastlin. V neugodnih vremenskih razmerah, ko je rast rastlin upočasnjena, so zato lahko vir onesnaženja tal ali celo podtalnice, saj rastline ne bodo zmogle porabiti vseh hranil, ki so se sprostila iz gnojila. Zato je izbira organskih gnojil z visoko vsebnostjo organske snovi boljša odločitev, medtem ko se uporaba mineralnih gnojil priporoča le ob vidnih znakih pomanjkanja hranil.

Pri razgradnji organske snovi se poleg glavnih hranil sproščajo tudi mikroelementi. Foto: Plantella

Mit: zastirka iz materialov, ki imajo visoko vsebnost ogljika, kot so lesni sekanci, žagovina ali slama, lahko pri rastlinah povzroči pomanjkanje dušika – delno res.

Resnica: Rastlinam primanjkuje dušika le, če so ti materiali primešani v zemljo, ne pa tudi, če jih položimo na površino kot zastirko. Mikroorganizmi v zemlji za svoj razvoj potrebujejo ustrezno razmerje med dvema glavnima hraniloma: dušikom in ogljikom. Če v tla zadelamo ali primešamo snov z veliko vsebnostjo ogljika, mora biti v njih samih dovolj dušika, da se bo vzpostavilo to ravnovesje in omogočilo tudi razgradnjo dodane snovi. Ker mikroorganizmi v zemlji bistveno lažje sprejemajo dušik kot rastline, se ob premajhni vsebnosti dušika v tleh zgodi, da rastlina ne prejme zadostne količine hranila. V primeru, da v tleh ni mikroorganizmov, je dušik rastlini sicer dostopen, vendar so tla mrtva. Če uporabimo materiale z visoko vsebnostjo ogljika le za zastirko, pa razgrad­nja snovi na meji med zemljo in zastirko poteka bistveno počasneje – dovolj počasi, da se dušik, ki ga sprejmejo mikroorganizmi, uravnovesi z njegovim sproščanjem v tla. Zato je bogatenje tal z organsko snovjo že pri gnojenju pomembno, da se zagotovi dovolj hranil za koristne mikroorganizme, ki ohranjajo tla živa, in je mogoč razkroj zastirke na površini zemlje.

Organska snov nam lahko pomaga pri rahljanju zbitih tal. Foto: Plantella

Mit: če bom uporabil več gnojila, kot piše v navodilih, bodo rastline bolje uspevale – delno res.

Resnica: Če želimo imeti zdrav in lep vrt, je nujno, da pri uporabi gnojil in preos­talih pripravkov natančno upoštevamo določene odmerke. Če pri kuhanju radi improviziramo in sami »še malo dodamo«, pa pri vrtnarjenju več ni vedno tudi bolje. Prevelika količina gnojila lahko povzroči preveliko vsebnost hranil, kar onemogoča normalno rast rastlin. Ker bodo počrpale več hranil, bodo prebujno odgnale, zaradi česar bodo bolj dovzetne za bolezni. Prevelike koncentracije hranil lahko povzročijo tudi poškodbe korenin, kopičenje mineralov v tleh in onesnaženje.

Pretirano odmerjanje gnojil je zelo pogosto pri mineralnih in tekočih gnojilih. Ker rastlina prevelike količine hranil naenkrat ne potrebuje in niti ne more sprejeti, je zato boljša izbira peletiranega organskega gnojila, ki ima velik delež suhe snovi in je manj možnosti za predoziranje. Hranila iz organskih gnojil se namreč sproščajo med mikrobiološko razgradnjo organske snovi v odvisnosti od temperature in vlage.