Setveni koledar

Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Setveni koledar

Setveni koledar – februar 2025

V biodinamičnem setvenem koledarju Marije Thun so podatki o primernem času za delo z rastlinami na voljo za vsak dan posebej. Interaktivni setveni koledar spremljata splošna in agrometeorološka vremenska napoved prav za tisto območje Slovenije, kjer imate vrt. V tabelarnem pregledu po vrtninah lahko s klikom izberete pot do napotkov za oskrbo, čas opravil, dobre in slabe sosede za želeno vrtnino izmed 36 na seznamu. V nadaljevanju povzemamo najpomembnejša aktualna vrtna opravila za februar.
Zvončkom mraz prija. Foto Carmian/Shutterstock
Zvončkom mraz prija. Foto Carmian/Shutterstock
7. 2. 2025 | 07:03
7. 2. 2025 | 07:09
7:57

Februarja se vreme rado poigra s temperaturami in v daljšem toplem obdobju, ki je lahko v popolnem nasprotju z naravo meseca, ki nosi v imenu črko r, se poganjki okrasnih čebulnic dvigajo iz tal skoraj pred našimi očmi. Znamenja novega življenja nas nagovarjajo, da bi zastavili novo vrtno sezono – toda prve setve na prostem, in še to le redke – so smiselne šele konec meseca. Lahko pa poskrbimo za semena in sredi februarja v zaprtem prostoru začnemo z vzgojo sadik. Najprej posejemo semena paprike in čilija ter tudi zelene, ki za namreč za razvoj potrebujejo največ časa.

Zelenjavni vrt

Vrtnarski centri oživljajo, saj se ponovno polnijo police s semeni vrtnin, asortiman semenskega krompirja pa je iz tedna v teden večji. Priporočljivo je, da se v nakup semenskega materiala podamo šele potem, ko vsaj v grobem naredimo načrt za vrt; semena ne kupujemo impulzivno in na zalogo, saj se njegova kalivost s časom zmanjšuje. Poleg datuma uporabnosti je vsaka vrečica kupljenega semena opremljena tudi s podatkom o deležu kalivosti, izraženem v odstotkih, o teži semena in podatkom, ali je seme obdelano. Semena za vrtičkarje zadnja leta večinoma niso  obdelana s fitofarmacevtskimi sredstvi, katerih namen je zaščita pred škod­ljivci in boleznimi med skladiščenjem in v zemlji. Obdelano seme je na embalaži izrecno označeno, na njem piše TRETIRANO, zato tega podatka ne pozabite preveriti, če ne želite pozneje neljubega presenečenja. Ko boste odprli semensko vrečico, boste tretirano seme prepoznali po zelo kričeči barvi, s katero je prevlečeno. Pomembna informacija na embalaži je tudi, kako je bilo seme pridelano: na konvencio­nalni, ekološki ali biodinamični način.

Pred nakupom novega preverimo stare zaloge semena in naredimo preskus kaljivosti. Za nakup semenskega krompirja je še zgodaj, če nimate vlažnega in hladnega prostora s 4 do 6 stopinjami Celzija, v katerem gomolji ne bodo začeli nenadzorovano kaliti. V osrednji Sloveniji krompirja namreč ni priporočljivo saditi pred koncem marca, še takrat utegnejo biti tla prehladna in premokra, za hoteno nakaljevanje semena pa potrebujemo največ tri tedne. Ni odveč, če v svojem vrtnem centru preverite, do kdaj bo seme sorte, ki si jo želite, na zalogi.

Jesenski česen okopljemo, takoj ko zemlja ni več premočena. Foto Maryia Samalevich/Shutterstock
Jesenski česen okopljemo, takoj ko zemlja ni več premočena. Foto Maryia Samalevich/Shutterstock

Gredice, ki jih želimo pred začetkom sezone pognojiti s hlevskim gnojem ali domačim kompostom (če tega nismo storili jeseni), prekopavamo šele, ko se prst ne vdira in se ne lepi na orodje in obutev. Pred sezono je tudi čas, da damo vzorec tal v analizo, ki jo opravljajo v laboratorijih kmetijsko-gozdarskih zavodov. Z njo bomo dobili priporočila o primernem gnojenju.

Ko bodo tla godna, bomo ta mesec najprej posadili spomladanski česen in čebulo s čebulčkom, proti koncu februarja pa bob, zgodnji grah, redkvico in špinačo. Posevek lahko že pred vznikom zaščitimo z agrokopreno. Če smo česen sadili jeseni, pa ga ob ugodnem stanju tal (ne premokra) čim prej okopljemo, saj mu to da impulz za rast in dober razvoj korenin.

Sadovnjak

Na vremensko dogajanje sicer ne moremo vplivati, lahko pa s preprostim ukrepom v sadovnjaku moč sončnih žarkov, ki v sadnih rastlinah prebudijo pretakanje sokov, vsaj upočasnimo z beljenjem drevesnih debel apnenim beležem. Velja si zapomniti tudi to, da zgodnje obrezovanje sadnega drevja prav tako spodbudi bujnejše in zgodnejše odganjanje, zato raje počakajmo na marec. Lahko pa konec februarja že porežemo trte in aktinidije. To storimo najpozneje do srede marca. Marca (in ne že februarja) režemo predvsem mlade trte in aktinidije, ker so občutljivejše na mraz.

Dokler drevesa še mirujejo, z njih narežemo cepiče, s katerimi bomo cepili spomladi v času brstenja dreves. Zanje narežemo okrog 20 cm dolge dele enoletnih poganjkov debeline svinčnika z vidnimi brsti. Do takrat  jih shranimo na hladnem v vlažni mivki, lahko pa jih tudi zavijemo v folijo in shranimo v spodnjem predalu hladilnika.

Črni in rdeči ribez, goji jagode, bezeg in npr. aronijo bomo lahko razmnožili iz lesnatih potaknjencev (enoletni poganjki), ki jih naberemo februarja. Skladiščimo jih tako kot cepiče do aprila, ko jih bomo potaknili v zemljo.

Ko se odtaljena tla v sadovnjaku dovolj osušijo in se ne sprijemajo na lopato, lahko posadimo sadna drevesa ali grmasto jagodičevje. Ob zgodnjem sajenju je manj možnosti, da bo sadike prizadela spomladanska suša. Sadimo lahko vse sadno drevje, februar pa je zlasti primeren za sajenje kosmulj in ribeza, ki odženeta zelo zgodaj.

Ribez lahko obrežemo že proti koncu februarja, ker zgodaj brsti. Foto S.O.E./Shutterstock
Ribez lahko obrežemo že proti koncu februarja, ker zgodaj brsti. Foto S.O.E./Shutterstock

Ta mesec je tudi skrajni čas, da kolobar pod drevesi dognojimo s fosforjevimi in kalijevimi mineralnimi gnojili ali s hlevskim gnojem (tega plitko vkopljemo v tla). Mineralnih dušičnih gnojil pa zdaj v času mirovanja ne potresamo, z njimi dognojujemo v sezoni rasti, od pomladi do konca junija.

Če nameravamo sadne rastline preventivno škropiti, si že zdaj ogledamo okvirni koledar preventivnih škropljenj z ekološkimi pripravki.

Okrasni vrt

Ko iz zemlje na okrasnih gredicah pokukajo vršički spomladanskih čebulnic ali poganjki trajnic, je čas, da porežete okrasne trave  in lanske ostanke cvetočih trajnic, zastirko iz rastlinskih ostankov pa še vedno pustite na tleh tam, kjer so posajene toplotno občutljivejše trajnice ali polgrmi.

Če je zemlja dovolj presušena, potem ko odmrzne, lahko sadite listopadna in okrasna drevesa ter grmovnice z golimi koreninami. Dokler lesnate rastline (okrasni grmi) še mirujejo, lahko narežete njihove enoletne poganjke za potaknjence. Ena možnost je, da jih shranite  v hladilniku ali mivki in jih na stalno mesto potaknete marca ali aprila, lahko pa jih v zavarovanem prostoru kar takoj do polovice potisnete v lonček z mešanico substrata in drobnega peska. Da se ne bi izsušili, čez lončke poveznete polivinilasto vrečko ali odrezano plastenko. Potaknjence okrasnih grmovnic, ki izvirajo iz naših krajev in niso občutljive na mraz, lahko potaknete tudi neposredno na prosto, če so tla nezamrznjena in kopna.

Februarja že lahko porežeme okrasne vzpenjavke, kot so okrasna trta, bršljan in glicinija (na fotografiji). Foto Peter Turner Photography/Shutterstock
Februarja že lahko porežeme okrasne vzpenjavke, kot so okrasna trta, bršljan in glicinija (na fotografiji). Foto Peter Turner Photography/Shutterstock

Februarja že lahko porežete okrasne vzpenjavke, kot so okrasna trta, bršljan, glicinja, po cvetenju pa tudi zimski jasmin. Takrat jih lahko tudi pognojite.

Zdaj je čas za nakup poleti cvetočih gomoljnic in čebulnic, ker je izbira v vrtnih centrih velika. Če želite v sezoni zgodnejše cvetenje, gomolje begonij, kal in gladijol v zaščitenem prostoru posadite v lončke, maja pa jih boste posadili na prosto.

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine