Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Sadovnjaki

Kako zaščititi rastline pred pozebo

Glede na nizke jutranje temperature, ki nas bodo po napovedih vremenoslovcev spremljale vsaj še teden dni, smo zbrali nekaj nasvetov, kako zaščititi vrtnine in sadno drevje v domačem vrtu.
Foto: Budimir Jevtic/Shutterstock
Foto: Budimir Jevtic/Shutterstock
19. 4. 2024 | 14:27
22. 10. 2024 | 21:35
3:40

Aprilske pozebe resnici na ljubo niso nobena redkost, a glede na visoke temperature v prejšnjem tednu, marsikdo take ohladitve in posledično nevarnosti za pridelke ni pričakoval. Vremenska napoved se sicer neprestano spreminja, a trenutno kaže, da bodo jutra najhladnejša ta konec tedna in v ponedeljek, zato obstaja možnost jutranje pozebe in s tem povečano tveganje za morebitne poškodbe vrtnin in sadnega drevja. 

V kakšni meri pozeba prizadene rastline, je odvisno predvsem od tega, kako dolgo ohladitev traja ter v kakšni fazi rasti so rastline. "V Sloveniji je stopnja fenološkega razvoja rastlin trenutno zelo različna in odvisna od lokacije, vrste, sorte, lege in kondicije rastlin," pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.

S spomladanskimi pozebami se v Sloveniji srečujemo skoraj vsako leto; ponavadi prizadenejo manjša izpostavljena območja, kot so doline in dna pobočij, kamor se ob ohladitvah steka hladen zrak. 

V intenzivnih sadovnjakih so marelice, breskve, slive in češnje odcvetele in so v fazi formiranja malih plodičev. Tudi jablana in hruška, ki tradicionalno cvetita nekoliko pozneje, sta večinoma že zaključili cvetenje in sta v fazi formiranja rodnega nastavka oz. malih plodičev. Vinska trta je že odgnala mladice, so našteli.

"Negativne temperature lahko ogrozijo vse naštete razvojne faze, zlasti če bodo trajale več ur. Za odpirajoče se in odprte cvetove je nevarno že, če se temperature spustijo pod minus dve stopinji Celzija, za mlade plodiče pa je lahko usodna že temperatura minus ena stopinja," so opozorili.

Strokovnjaki tako svetujejo sprotno preverjanje in spremljanje temperatur in preventivno ravnanje. V nadaljevanju smo zato zbrali nekaj različnih načinov zaščite vrtnin in sadnih vrst. Podrobnejši opis posameznega ukrepa lahko preberete, če kliknete na zeleno obarvan mednaslov ali fotografijo posameznega ukrepa. 

Prekrivka na krošnjah zadrži padec temperature za največ 2 °C

V domačih sadovnjakih je smiselno zaščiti drevje povsod tam, kjer že cveti ali je tik pred cvetenjem. Za sadno drevje so nevarne temperature pod - 2 °C.

S takšno zaščito lahko ovijete manjša sadna drevesa in jagodičje. FOTO: Michele Ursi/Shutterstock
Foto:
S takšno zaščito lahko ovijete manjša sadna drevesa in jagodičje. FOTO: Michele Ursi/Shutterstock Foto:

Primeri zaščite sadnega drevja

Prikazujemo možne oblike zaščite, ki smo jih fotografirali na vrtovih. 

Ukrojeno zaščito najlaže poveznemo čez krošnjo s pomočjo lesenih drogov, zabitih okrog drevesa. FOTO: Julijana Bavčar
Foto:
Ukrojeno zaščito najlaže poveznemo čez krošnjo s pomočjo lesenih drogov, zabitih okrog drevesa. FOTO: Julijana Bavčar Foto:

Zaščita vrtnin 

Strokovnjakinja Miša Pušenjak svetuje pokrivanje in krepitev rastlin z izvlečki alg in aminokislin.

Jagode pokrijemo z zimsko kopreno preko lokov. FOTO: Janusz.Stepien/Shutterstock
Foto:
Jagode pokrijemo z zimsko kopreno preko lokov. FOTO: Janusz.Stepien/Shutterstock Foto:

Oroševanje pred pozebo

Metoda se uporablja predvsem v sadjarstvu, kjer se celoten sadovnjak pokrije z umetno ustvarjenim dežjem, s čimer cvetoče ali ravno odcvetelo sadno drevje zaščitijo pred nevarnostjo slane in z njo pozebe.

Temperatura pod ledenim oklepom, ki ovija cvet, je okrog ničle, pri kateri plodnica ali plodič ne pomrzne. FOTO: ROMAN DZIUBALO/Shutterstock
Foto:
Temperatura pod ledenim oklepom, ki ovija cvet, je okrog ničle, pri kateri plodnica ali plodič ne pomrzne. FOTO: ROMAN DZIUBALO/Shutterstock Foto:

Ogenj proti pozebi

Ena od možnosti zaščite so tudi sveče proti pozebi, s katerimi je temperaturo v nasadih mogoče dvigniti od 1,1 do 1,5 °Celzija.

To metodo uporabljajo tudi v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta na Brdu pri Lukovici. FOTO: Roman Mavec
Foto:
To metodo uporabljajo tudi v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta na Brdu pri Lukovici. FOTO: Roman Mavec Foto:

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine