Slovenija za vpis domačih bukovih gozdov na Unescov seznam

Kot so pojasnili na okoljskem ministrstvu, je strokovni del postopka vodila Nemčija, decembra 2014 pa je koordinacijo formalnega dela prevzela Avstrija. Ta je prek svoje delegacije pri Organizaciji ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) 28. januarja tudi formalno oddala dosje. Slovenija v postopku kandidature sodeluje od leta 2012, so sporočili z ministrstva za okolje.

Na podlagi tega procesa sta bila v Sloveniji gozdna rezervata Pragozd Krokar s Kočevske in Snežnik-Ždrocle z Notranjske prepoznana kot območji, ki bi pomenila največjo dodano vrednost ohranjanja prvinskih bukovih gozdov Evrope.

Formalni oddaji dosjeja, ki nosi naslov Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih evropskih regij, bo sledilo preverjanje predlaganih območij ter morebitne zahteve po dopolnitvi dosjeja. Po najhitrejši varianti potrjevanja bi se postopek lahko uspešno zaključil poleti 2017, časovni zamik pri potrjevanju pa bi lahko nastal tudi "zaradi izredno kompleksne nominacije z največ sodelujočimi državami do zdaj".

Za Slovenijo bi uspešen vpis gozdnih rezervatov Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle pomenil drugi vpis v kategorijo naravne dediščine. Škocjanske jame so namreč na seznamu svetovne naravne dediščine od leta 1986. V Sloveniji se lahko ponašamo še z dvema območjema svetovne kulturne dediščine - prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju in dediščine živega srebra v Idriji.

Z razširitvenim vpisom bi se na seznam svetovne dediščine uvrstilo dodatnih 67 območij v skupni velikosti 61.664 hektarjev. S tem bi po uspešni odobritvi razširitvenega vpisa kot svetovno dediščino prvinske bukove gozdove Evrope varovali na 95.335 hektarjih, na 82 območjih, ki so sicer že zavarovani v posameznih državah, praviloma znotraj območij narodnih parkov ali gozdnih rezervatov.

V proces so bile poleg 10 novih sodelujočih držav (Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Italija, Poljska, Romunija, Slovenija in Španija) vključene še vse tri države z obstoječega vpisa, in sicer Ukrajina, ki je predlagala dodatna območja, ter Slovaška in Nemčija, ki sta se z razširitveno nominacijo strinjali.

Seznam svetovne dediščine pod okriljem Unesca vsebuje najdragocenejša območja naravne in kulturne dediščine. Trenutno je na seznam vpisanih 1031 enot, od tega je 78 odstotkov kulturne dediščine, 19 odstotkov naravne dediščine, preostalo pa kombiniranih vpisov.