Črnemu telohu z belimi porcelanastimi cvetovi, ki jih krasi sončece rumenih prašnikov, ponekod pravijo snežna, po legendi tudi božična roža in na kopnih jasah mnogokrat nanj naletimo že med novoletnimi sprehodi. Lastnosti nežne, a trdožive trajnice, ki lahko v naravi in na vrtnih gredicah cveti od novembra do aprila, gredo na roko tudi vrtnarskim podjetjem, ki nekoliko »posiljene« sadike pošiljajo na trg kot praznične decembrske rožice.
V lončkih, ki prihajajo v cvetličarne v predbožičnem času, so namreč močneje razvite sadike teloha, rastoče na prostem, ki jih, da bi pospešili nastavljanje popkov, vrtnarji prestavijo v nekaj stopinj toplejše prostore. Marsikdaj jim namerno odstranijo liste, da snežna belina cvetov pride lepše do izraza. Poleg črnega teloha z belimi cvetovi, ki je pri nas avtohton in je dobil ime po barvi korenike, so na vrtovih najpogostejši orientalski telohi s cvetovi drugih barv.
Podobno lahko dosežemo tudi sami: vrtni teloh izkopljemo in prestavimo v lonček, tega pa za nekaj časa v svetlo klet ali drug neogrevan prostor in kmalu bo začel nastavljati popke.
Pomembno
Kombinacije
V florističnih kombinacijah je teloh pogosto skupaj z mini ciklamami in božičnimi zvezdami, a moramo vedeti, da sta to cvetici, ki potrebujeta drugačne temperature. Lep kontrast temnim listom črnega teloha predstavlja tudi kalocefalus (Calocephalus brownii ’Silver’), »pajčevinasta« sivozelena strukturna rastlina, ki je v tem času v lončkih še vedno v ponudbi cvetličarjev, vendar tudi ta ne prenese temperatur pod 7 do 10°C, čeprav ohrani skoraj nespremenjen videz. Primernejše so kombinacije z resjem ali z golterijo, majhno zimzeleno grmovnico z rdečimi jagodami, ki pa je prezimno trdna. Seveda bodo telohi na prostem zadovoljni tudi z družbo prvih znanilcev pomladi, kakršni so zvončki.