Setveni koledar – april 2019

April je po raznovrstnosti opravil najbrž najbolj intenziven vrtičkarski mesec, čeprav imamo pozneje v sezoni več zamudnega dela, denimo s pletjem, košnjo trate ali zalivanjem v suši. Ta mesec predvsem v zelenjavnem vrtu poskrbimo za poznejše obilje vrtnin: pripravljamo tla, na veliko sejemo, sadimo sadike in hitimo z zaščito nekaterih zelenjadnic pred škodljivci. Po zimskem mrtvilu se nadejamo, da bomo imeli v vrtu veliko dela. Seveda če bo vreme pravšnje.  Aprilsko vreme je lahko namreč prav pregovorno deževno. Zapomnimo si, da bomo pri prekopavanju zemlje za sajenje in setve dali rastlinam najboljšo popotnico, če tega ne bomo počeli, ko bodo tla razmočena.

Zelenjavni vrt

V začetku aprila večino vrtičkarjev najbolj žuli setev korenčka in peteršilja, za katero se jim potem precej dolgo dozdeva, da ni uspela, za kar krivijo seme. Vendar kalita ti kobulnici izredno počasi, tudi več tednov, če s setvijo prehitevamo. Velja, da prej posadimo krompir, šele potem sejemo peteršilj in korenček. Ne za eno ne za drugo pa letos prvi aprilski dnevi niso primerni, saj je zemlja še prehladna. Za krompir je najbolje, da gre v zemljo proti sredini meseca, ko se temperatura tal tudi ponoči ne spusti pod 8 stopinj Celzija, pa še takrat je dobro, da so gomolji nakaljeni, medtem ko korenčkovemu in peteršiljevemu semenu prija temperatura nad 10 stopinj Celzija. Bodite pozorni, saj je pomembna temperatura zemlje (za setve v globini 5 cm) in ne zraka. Preverite jo lahko v agrometeoroloških podatkih našega setvenega koledarja ali na spletni stran ARSO za posamezne kraje po Sloveniji, če želite biti natančnejši, pa si lahko preskrbite talni termometer. Sajenje in setev v premrzlo zemljo škodita zato, ker postaneta seme ali sadika dovzetnejša za bolezni in škodljivce. To velja tudi za fižol – z nizkim počakamo vsaj do zadnje dekade aprila, za visokega bo čas šele maja.

V začetku aprila moramo kar pohiteti s setvijo graha, redkvice, špinače in sajenjem čebule in česna, če za to nismo poskrbeli že marca. Prvim naštetim vrtninam prija hlad, za čebulo in česen pa je zgodnja pomlad pomembna, da naredita močen koreninski sistem. Čebulo je priporočljivo ves april ščititi pred čebulno muho s tesno zatisnjeno kopreno, razpeto čez loke (enako posajeni por). Od setev so aprila zelo aktualne tudi solate, na začetku lahko še zimske sorte (posavka, vegorka in bistra), sredi meseca braziljanka, ameriška rjavka in mehkolistna majska kraljica, proti koncu meseca pa je že čas za priljubljene krhkolistne sorte, kot so leda, ljubljanska ledenka, canasta, gentilina. Tržaški solatnik v osrednji Sloveniji raje posejemo šele proti koncu meseca, medtem ko lahko gre seme rukvice, ki je v solatni skledi njegova odlična družabnica, v zemljo že na začetku meseca. Za večino sort solate velja, da njihove sadike sadimo na prosto takrat, ko je čas primeren tudi za setev na prosto. Sicer pa, zgodnejše so setve, bolj sveže mora biti seme.

Med prvimi sadikami, ki jih bomo aprila posadili na prosto, bodo kapusnice: nadzemna kolerabica, brokoli in cvetača ter zgodnje zelje. Aprila sadimo tudi por.

Če sadimo drevje z golimi koreninami, te prej prikrajšamo tako, da zarežemo v zanesljivo vitalni del. Foto:

V ljubiteljskem sadovnjaku prva polovica aprila ni prepozna za rez sadnega drevja. Najbolje je rezati takrat, ko se brsti že napenjajo in je mogoče rodne (cvetne brste) ločiti od listnih. Po besedah sadjarskih strokovnjakov tudi z rezjo že cvetočega drevesa, če je prej nismo utegnili opraviti, ni nič narobe, vendar je krošnja takrat manj pregledna, poleg tega moramo paziti, da ne poškodujemo krhkih mladih poganjkov. Vedno pa se držimo pravila, da režemo, ko je pričakovati vsaj še dva ali tri dni suhega vremena. Porežemo tudi maline in robide, jagode očistimo suhega listja, pecljevine in živic, jih okopljemo in pognojimo.

Še vedno lahko tudi sadimo sadno drevje. Če nameravamo saditi sadike z golimi koreninami, je priporočljivo, se odpravimo ponje v drevesnico, preden se olistajo, saj so pozneje veliko občutljivejše na izsušitev. Ob nakupu se obvezno pozanimajmo, kako veliko bo odraslo drevo, da mu bomo namenili dovolj prostora, in si podatke shranimo, saj nam bodo vodilo pri vsakoletni rezi. Medtem ko bomo na novo posajena drevesca založno pognojili, bomo obstoječe sadno drevje dognojili z mineralnim sadjarskim gnojilom ali mešanico hlevskega gnoja in domačega komposta, prej pa obvezno okopali kolobar pod krošnjo, saj trava in plevel drevesu konkurirata za vodo in hranila.

Aprila cepimo ali precepljamo sadno drevje ­– s cepiči, ki smo jih nabrali pozimi, v času mirovanja drevja, in smo jih doslej hranili na hladnem. Primerne tehnike cepljenja za ta čas so kopulacija, angleška kopulacija in cepljenje za lub.

Okrasni vrt

Če trato šele načrtujemo, je zdaj čas za akcijo. Resda travo sejemo od srede aprila do sredine maja, ko je dovolj toplo za hitri klitje semena, vendar moramo prej dobro pripraviti podlago. Za dobro rast trave je namreč potrebne vsaj 10 centimetrov kakovostne prsti, pod njo pa plast dobro odcednih in zračnih tal. Pred setvijo pa se bodo morala tla še uležati. Sicer pa trato spomladi dobro pregrabimo, medtem ko bomo za korenitejše mehansko prezračevanje poskrbeli, ko bo že začela intenzivno rasti, po tretji košnji.

Za barvitost vrta bodo aprila poskrbele predvsem pomladanske čebulnice, narcise, tulipani in druge. Ko bodo osule svoje cvetove, poskrbimo, da se bo njihovim listov dobro godilo, dokler se ne bodo sami od sebe posušili. Le tako se bodo namreč izčrpane čebulice spet napolnile s hrano in bodo prihodnje leto ponovno zacvetele. Pomladne čebulnice (seveda v primeru, da čebulic pozneje ne jemljemo iz zemlje) pa lahko po cvetenju presadimo ali razsadimo drugam, skupaj z obilnejšo grudo zemlje. Pozneje, ko ne bo listja, namreč ne bomo več imeli nadzora, kje v tleh so skrite.

Če imamo na vrtu pomladi cvetoče grmovnice, jih takoj po cvetenju porežemo. Skrajšamo odmrle dele trajnic, če tega še nismo storili, z delitvijo in presajanjem počakamo na začetek rasti nadzemnih delov. V lonce posadimo tudi okrasne čebulnice, ki bodo cvetele poleti in jeseni: kano, agapant, gladiole, lilije, kale, dalije, vendar jih do začetka maja imejmo v zavarovanem prostoru. Lahko pa sejemo na prosto manj občutljivo seme enoletnic, kor so ognjič, kapucinka in tagetes, ognjič, mak in kozmeje...

PREBERITE ŠE: Vaje za varno delo na vrtu