Videz vrta je jeseni bolj kot v drugih letnih časih odvisen od vremena, temperatur in količine sonca. Predvčerajšnjim ponosno visoke astre, jesenske vetrnice in klasi žlahtnih trav so se ponekod čez noč polegli zaradi obilnih padavin. Rastline si oktobra še opomorejo, a je veliko odvisno od tega, kako dolgo vztraja deževno, suho ali sončno vreme in kdaj nas začne zebsti v prste. Kako hitro se bodo »naredile« septembra posejane solatnice, bodo narekovale temperature in sončne ure. Jesensko listje se bo ognjeno obarvalo, če bodo za to poskrbele nizke nočne temperature, moča pa bo drevesa odela v pusto rjavo barvo … Čeprav imamo v oktobrskem vrtu kup opravil, se tudi zdaj ne dotikajmo mokrih rastlin, za kakršno koli delo s tlemi pa ta ne smejo biti razmočena.
Kot smo nakazali že v uvodu, je razvoj rastlin po jesenskih setvah odvisen od vremenskih razmer in količine sonca, ki ga dobijo setve. Zato je pomembno, da zanje izberete grede, ki so tudi jeseni čim dalj osončene. Po setvah in po kalitvi mora biti vrhnja plast zemlje ves čas vlažna.
Tako je do sredine meseca še čas za setev zimske solate, ki se imenuje tako, ker prezimi, spomladi pa rast hitro napreduje. Med najbolj zastopanimi zimskimi solatami pri nas sta mehkolistni sorti nansen in obarvana zimska rjavka, od krhkolistnih sort pa posavka, vegorka in bistra. Oktobra posejana solata bo pred zimo zrastla ravno toliko, da bo uspešno prebila zimo, brez pokrivanja. Na gredo posajane zimske solate raje ne presajamo (denimo s puljenjem), ker potem slabše prezimi. Poznih setev tudi ne redčimo.
Čas za setev motovilca za pobiranje spomladi se počasi izteka, z njo pohitimo v začetku meseca.
Oktobra sadimo čebulo in česen, slednjega čim bolj proti koncu meseca ali pa šele v začetku novembra. Oktobrsko sajenje čebule s čebulčkom je najbolj primerno, če želimo pobirati mlado spomladansko čebulo, dobra sorta za to je majski srebrnjak. Za sajenje čebule si priskrbimo droben čebulček, medtem ko so pri sajenju česna zaželeni čim bolj debeli stroki. Česnove glavice razdelimo na stroke šele tik pred sajenjem, da ti ne bi začeli prezgodaj kaliti. Jeseni lahko poleg jesenskih sort česna posadimo tudi spomladanske, medtem ko je za jesenske sorte (denimo ptujski jesenski česen) sajenje zgodaj spomladi prepozno. Za sajenje čebule in česna moramo tla globoko prerahljati, ko vzklijeta, pa ju ne pokrivamo.
In katere vrtnine lahko oktobra oz. do prvega resnega mraza pustimo na prostem? Vse prezimne sorte radiča (tržaški solatnik, poznejše različice sorte palla rosa, verona, treviški, solkanski, anivip, monivip, bianca di milano …). Nekatere neprezimne (jesenske) glavnate sorte radiča sicer prenesejo krajši čas temperatur pod ničlo, vendar jih je za podaljšanje pobiranja priporočljivo pokriti s tuneli, sicer pa porabiti pred zmrzaljo. To so med drugim radič štrucar, castelfranco in zgodnejše različice sorte palla rosa. Nekaj temperatur pod ničlo prenesejo tudi nekatere sorte endivije, denimo eskariol zelena.
Do zime nam poleg že omenjenih vrtnin ni treba hiteti s spravilom prezimnega pora, korenja, črne redkve in ohrovtov.
Ta mesec je tudi pravšnji čas za jesensko prekopavanje praznih vrtnih gred, če to še vedno prakticiramo, gnojenje s hlevskim gnojem in zlaganje kompostnega kupa.
Če se želimo preizkusiti v domačem kisanju zelja in repe, je oktober pravi čas, vendar se je tega smiselno lotiti le, če imamo prostor s primerno klimo, drugače kislo zelje ali repa ne bosta pravega okusa in dovolj obstojna. Pomembno je, da proces poteka v temi, za kar so primerni temni PVC-čebrički, in ob primerni temperaturi. Idealna temperatura kisanja je 18 ˚C. Pri njej se zelje in repa skisata v treh tednih. Potem se bosta dolgo obdržala, če ju bomo shranjevali v temi pri 10 ˚C. Mlečnokislinska fermentacija sicer lahko poteka tudi pri temperaturi med 10 in 18 ˚C, vendar bo pri nižji temperaturi trajala dlje časa, do šest tednov, to pa bo vplivalo tudi na kakovost in strukturo kislega zelja in repe. Naribano zelje in repo po plasteh enakomerno solimo, skupaj porabimo 2 odstotka soli glede na njuno težo (2 dag na kilogram).
Manjše količine zelja in repe kisamo lahko tudi v nezatesnjenih kozarcih na kuhinjskem pultu, zaradi drugačnih razmer pa bo fermentacija potekala krajši čas kot v kleti.
Oktobra je idealen čas, da posadimo spomladi cvetoče okrasne čebulnice, kot so zvončki, hrušice, hijacinte, spomladanski žafrani, mrežaste perunike, tulipani, narcise, luki, cesarski tulipani in druge vrste. Tla so še dovolj topla in vlažna, da bodo čebulice in gomoljčki pred zimo razvili dober koreninski sistem. Ko v trgovini izbiramo čebulice, bodimo pozorni, da so čvrste, da nimajo sledov plesni in niso poškodovane.
Poleg tega razsajamo in sadimo trajnice. To storimo vsaj šest tednov pred običajnim začetkom zmrzali, da se ukoreninijo. Jeseni ne presajamo zdaj cvetočih trajnic, toplotno občutljivih trav (npr. perjanke, Pennisetum) in trajnic, ki izvirajo iz toplejših krajev (npr. sivka in žajbelj). Te delimo in sadimo spomladi. Za presajanje potonik je oktobra že prepozno, lahko pa razsajamo telohe, orientalske make, bradate perunike. Trajnic, ki pozno v jesen ali tudi v zimo ohranjajo lepo obliko, ne porežemo, saj še vedno predstavljajo lep okras.
Če načrtujemo sajenje večjih listnatih dreves ali grmov, za katere bomo kupili sadike z golimi koreninami, je pravi čas od sredine oktobra naprej (tudi novembra), ko odpade listje. Rastlina brez listov se pripravlja na mirovanje, zato laže prenese presajanje. Ulončene sadike sadimo kadarkoli.
Zadnjo košnjo trate opravimo čim pozneje, da zime ne bi pričakala preveč bujna. Oktober je idealen čas, da jo ponovno prezračimo, pomembno pa je tudi, da z nje redno odstranjujemo odpadlo listje in nagnite plodove. Do novembra je treba trato enkrat oskrbeti s posebno vrsto gnojila z višjo vsebnostjo fosforja in kalija, ki ji olajšata prezimitev. Če ne uporabljamo mineralnih gnojil, si namesto njih pripravimo mešanico iz komposta, uležanega hlevskega gnoja in kremenčevega peska.
Če je našemu sadovnjaku pozna spomladanska pozeba prizanesla, bomo oktobra obrali pozne sorte jabolk, proti koncu meseca pa nas bodo začeli razveseljevati zoreči kakiji. Čas za obiranje kivija ali aktinidije je konec oktobra in začetek novembra, pri čemer moramo biti pozorni na napovedi močnejših ohladitev. Sadeži, ki so na pergoli »prestregli« temperature pod ničlo, bodo namreč pozneje manj obstojni.
Tudi tam, kjer sadja na drevesih skoraj ni bilo, so na njih ostali posamični deformirani in bolni sadeži. Vse odstranimo z vej, saj predstavljajo leglo trosov glivičnih bolezni.
V času odpadanja listov breskve in nektarine škropimo proti breskovi kodravosti. Pripravimo si tudi pripomočke, s katerimi bomo pozimi z vej sadnega drevja otresali moker sneg, če nas snežne padavine presenetijo, še preden odpade listje, pa bo potrebno sprotno otresanje vej.
Oktobra je za sajenje sadnega drevja, sploh sadik z golimi koreninami, kakršne prevladujejo v specializiranih sadnih drevesnicah, še prezgodaj. Sadili jih bomo novembra, ko bodo brez listov. Tako se bodo drevesca, katerih korenine še niso dobro vraščene v tla, manj izsuševala.