Temelji na uporabi biodinamičnih pripravkov za kompost in škropljenje, kolobarjenju, zaporedju impulzov za plodovke, korenovke, cvetnice in listnate rastline ter upoštevanju setvenega koledarja, na katerem so ti impulzi označeni.

Maria Thun, biodinamična pridelovalka, je po desetletjih preizkušanj in opazovanj leta 1963 predstavila svoje celovito delo o kozmičnih vplivih na rastline. Izdajati je začela setveni koledar, v katerem priporočila o delu z rastlinami temeljijo na delovanju planetov in zodiakalnih slik. Od takrat setveni koledar izide vsako leto.

Razdelitev rastlin v setvenem koledarju po Mariji Thun

Rastline so razvrščene v štiri skupine glede na to, kateri del uporabljamo, torej želimo, da je najbolje razvit.

Korenina: korenček, korenasti peteršilj, krompir, sladki krompir, pastinak, črni koren, gomoljna zelena, redkvica, redkev, podzemna koleraba, črna redkev, strniščna repa, čebula, česen.

List: solata, endivija, radič, motovilec, špinača, blitva, rukola, zelje, ohrovt, listnati ohrovt, brstični ohrovt, kitajski kapus, pak choi, azijska listna zelenjava, listnati peteršilj, šparglji, sladki komarček, nadzemna kolerabica.

Zanimivo je, da so pri cvetači poskusi pokazali, da se bolje obnese v skupini za list, kot če bi jo obravnavali med cvetnicami (kar bela roža tudi je).

Cvet: brokoli, vse cvetlice, mnoge zdravilne rastline.

Plod: bob, fižol, grah, leča, čičerka, soja, koruza, paprika, paradižnik, jajčevci, feferoni, kumare, buče, bučke, vsa žita in seveda jagodičje, lupinarji in sadje.

PREBERITE ŠE: SETVENI KOLEDAR – JANUAR 2022

Presajanje

Ugoden čas za presajanje je posebej označen na koledarju. To je čas padajočih Luninih lokov, ko zemlja vdihuje. Takrat se vse sile in sokovi usmerijo v spodnje dele rastlin – korenine. Te zato bolje in hitreje rastejo, razvije se močnejši koreninski sistem.

Okopavanje

Ob vsakem premikanju tal, torej tudi pri okopavanju, pritečejo kozmične sile v zemljo in pozitivno ali negativno (če izberemo neugoden termin) vplivajo na rast rastlin.

Če okopavamo zjutraj, ko zemlja izdihuje, prevlažna zemlja vlago izdihne. Če okopavamo zvečer, ko zemlja vdihuje, lahko presuha tla vdihnejo – sprejmejo vase vlago iz okolja.

Pobiranje za sprotno porabo

Ko pobiramo pridelke za sprotno porabo, ne gledamo, kateri dan je primeren za katero rastlino. Lahko pa upoštevamo čas dneva, ko to naredimo. Velja namreč, da zjutraj odrezana solata ostane dlje sveža, saj zjutraj in dopoldne težijo kozmične sile navzgor. Popoldne in zvečer težijo kozmične sile navzdol, v območje korenin. Takrat je najboljši čas za spravilo korenovk. Torej bomo korenček nabrali večer pred uporabo.

Spravilo za skladiščenje in konzerviranje

Praviloma so za spravilo za skladiščenje v kleteh in tudi konzerviranje za določene skupine ugodni tisti dnevi, ki so najprimernejši tudi za setev, presajanje, okopavanje in oskrbo.

Tako papriko sejemo, presajamo, okopavamo ob dnevih, primernih za plod, in če se le da, ob teh dnevih tudi pobiramo plodove, ki jih bomo predelali za ozimnico. Jagode, pobrane na dan za plod, so boljšega okusa in dlje ostanejo sveže. Korenje, rdečo peso in druge korenovke in gomoljevke sejemo, presajamo, redčimo na dan za koren, prav tako na dan za koren poberemo pridelek in ga skladiščimo v zabojih z mivko, slamo, listjem. Cvetje cvetlic in zelišč za sušenje nabiramo na dan za cvet.

Pri listnati zelenjavi za spravilo izberemo raje dan za cvet ali plod. Denimo zelje spada med listnato zelenjavo, zato ga sejemo, sadimo, okopavamo na dan za list, pobiramo in kisamo pa na dan za cvet.

Tudi listnata zelišča za sušenje pobiramo raje na dan za cvet kot za list.

Za kakršno koli konzerviranje sadja in zelen­jave vedno izberemo dan za cvet.

Biodinamični pripravki

Biodinamični pripravki za kompost pospešijo razpad in zmanjšajo izgube snovi. Narejeni so iz regrata, rmana, kamilic, koprive, baldrijana in hrastovega lubja, shranjeni v živalskih ali rastlinskih delih, za določen čas zakopani v zemlji. V kompost se dodajo v luknje, baldrijanov preparat pa se polije po kompostnem kupu. Tako pri­pravljen zrel kompost bo tla oživljal in harmoniziral procese v njih.

Gnoj iz roga vzpostavlja dobro razmerje med rastlinami in silami zemlje. Kravji rog oktobra napolnimo s kravjekom in ga zakopljemo v zemljo, kjer ostane do pomladi. Rog vsrka vase zimske zemeljske sile in jih veže na kravjek. Spomladi rog izkopljemo in vsebino shranimo v steklenem kozarcu do uporabe. S tem pripravkom škropimo zemljo pred setvijo. Če škropimo rastline, ki jih nismo sadili ali sejali na zanje ugoden dan, z njim omilimo neugodno delovanje sil na rast rastlin. Gnoj iz roga posreduje tlom koncentrirano gnojilno in oživljajočo moč. Rastlinam pomaga, da oblikujejo močan koreninski sistem, s katerim se močno povežejo s silami Zemlje. Močnejši je koreninski sistem, več hranil in vode lahko sprejme rastlina, zato je močnejša, vitalnejša in bolj odporna proti suši.

Kremen iz roga deluje s silami kozmosa. V moko strti kremenov kristal, ki krepi delovanje svetlobe in toplote, natresemo v kravji rog in ga spomladi zakopljemo v zemljo. Čez poletje bo sprejel poletno delovanje Sonca. Jeseni pripravek izkopljemo. Posamezne rastline z njim škropimo ob dnevih, ki so zanje ugodni, denimo korenček na dan za korenino, fižol na dan za plod in tako naprej. Močno vpliva na večjo odpornost rastlin, zato so te bolj zdrave. Pospešuje asimilacijo in zorenje ter povečuje pridelek. Z njim izboljšamo skladiščne sposobnosti.

Pripravek iz kravjeka po Mariji Thun v tleh spodbuja delovanje organizmov, ki poskrbijo za hitrejši razkroj anorganskih in organskih snovi ter za boljšo strukturo tal.

***

Pri vseh pripravkih uporabljamo zelo majhne količine, ki se zmešajo v vodo na poseben način z vrtinčenjem. Meša naj le ena oseba, od roba posode proti notranjosti, močno, dokler se ne naredi lijak. S tem se pritegnejo v škropivo sile iz okolja. Ko se naredi lijak, počakamo, da se voda umiri, potem pa mešamo na isti način v drugo smer.