V Sloveniji se ljudje za pridelovanje vrtnin odločajo zaradi zdravja oz. nadzora, kako so bile pridelane, prihranka v družinskem proračunu, nekateri pa tudi preprosto zaradi veselja in družinske tradicije. Količine, kakovost pridelka in preskrbljenost z domačimi vrtninami čez večji del leta lahko po besedah Miše Pušenjak, specialistke za zelenjadarstvo in okrasne rastline na KGZ (Kmetijsko-gozdarskem zavodu) Maribor, bistveno povečamo z nekaj spremembami: ureditvijo manjšega rastlinjaka, sajenjem vrtnin s sadikami, ki nadomesti neposredne setve na gredice, ureditvijo rednega namakanja in boljšim načrtovanjem.

Rastlinjak

Če damo na vrtu postaviti rastlinjak s površino od 10 do 12 kvadratnih metrov z urejenim prezračevanjem skozi vrata in bočne strani, bomo domačo zelenjavo jedli vse leto. Če imamo poleg tega še nekaj zunanjih gredic, lahko štiričlansko družino preskrbimo skoraj z vsemi vrtninami, z izjemo krompirja za ozimnico, pravi Pušenjakova. 

Rastlinjak ne pomeni le hitrejšega začetka pridelave pred pomladjo in pobiranja vrtnin daleč v zimo, v njem si lahko obetamo tudi polovico pridelka več kot na prostem. Dobrodošel je tudi za poletno pridelavo, ne le za zaščito paradižnika pred boleznimi, v njem bolje obrodijo tudi druge plodovke, kot so paprika, kumare, bučke, jajčevci, lepši pridelek dajo tudi solatnice, blitva, vanj lahko zelo zgodaj posejemo grah in posadimo nekaj krompirja, da si zgodaj potešimo željo po mladem krompirju. Rastlinjak pride zgodaj spomladi zelo prav tudi za vzgojo sadik v lončkih.

V rastlinjaku, za katerega je priporočljiva razdelitev na polovico po širini, s stalno potko na sredini, svetuje sogovornica kombinirano pridelavo, v njem čim bolj kolobarimo. Nujno ga moramo zračiti, poleti po potrebi z vrha tudi senčiti. Topli zrak iz njega nam lahko denimo ogreva vrtnine, posajene tik ob njem, kot zelo godi paprikam, ob južno vzdolžno stranico lahko posadimo visoki fižol, da ga bo delno ščitil pred sončno pripeko … Tako kot na vrtu tudi v njem ne pretiravamo z gnojenjem, saj to pripelje do težav z boleznimi in škodljivci.

Raje sadike kot neposredna setev

Prednost sajenja sadik, namesto da bi sejali neposredno na gredice, je, da s tem pridobimo tudi mesec in pol časa, saj sadike posadimo v času, ki bi bil primeren za setev  določene vrtnine. Pušenjakova začetnikom priporoča nakup sadik, zlasti če za vzgojo nimajo primerno osvetljenega zaščitenega prostora ali rastlinjaka. V ogrevanem stanovanju oskrbovane sadike namreč niso kakovostne. 

PREBERITE ŠE: VRTNARJENJE MED EPIDEMIJO ENA NAJBOLJ PRILJUBLJENIH PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI

Sadike, ki jih lahko od aprila naprej (glede na priporočeni čas za posamezne vrste) vzgajamo na prostem, pa lahko poskusi vzgojiti vsak. To so denimo bučke, kumare, endivija, radič, solate, nadzemna kolerabica, cvetača, brokoli, motovilec, špinača, blitva, listnati in korenasti peteršilj in nizek stročji fižol.

Namakanje

Miša Pušenjak opozarja, da je pri zelenjadnicah treba paziti, da jim nikoli ne zmanjka vode – tudi kratkotrajna izsušitev ima takojšnje posledice za njihovo zdravje in videz. Ko so njihove potrebe po vodi velike, denimo poleti, tudi enkratne padavine ne zadostujejo – nadomesti jih lahko le namakanje (čebula, česen in solatnice ga potrebujejo vsak dan; plodovke pa obilnejše vsaj dvakrat na teden). 

Da bi bila tla namočena v globino in se voda na površini ne bi izgubljala, si je dobro urediti preprost kapljični namakalni sistem. Izsuševanje tal zelo, tudi več kot za polovico, zmanjša pokrivanje z zastirko.

Manj stihije, več načrtovanja

Mnogi vrtičkarji sadijo in sejejo malce na pamet, ko imajo čas, kot so navajeni že leta, ne glede na vreme, morda takrat, ko jih spodbudi sosed, pravi Pušenjakova. Dokler od pridelka niso odvisni in gre le za rekreacijo, to ni usodno, a že z malce načrtovanja bodo s sprotno bero solate bolj zadovoljni. Namesto da je posadimo 50 sadik naenkrat, porazdelimo število na tri štirinajstdnevne presledke – to je zlasti pomembno na prehodu v poletje, ko gre solata hitro v cvet. 

K dobremu načrtovanju zelo pripomore, če se poučimo o značilnostih kolobarja, to je o pravilih vrstenja rastlin na gredicah glede na potrebe po hranilih (gnojenje) in odnose med dobrimi in slabimi sosedami.