Setveni koledar

Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zelenjavni vrtovi

Kako vzgojiti močne sadike za zelenjavni vrt – nasveti za uspeh

Vsak vrtnar lahko sam vzgoji kar nekaj sadik za svoj vrt. Potrebujemo le nekaj prostora in truda, da semenu in rastlinicam zagotovimo prave razmere.
Pred setvijo si pripravimo posodice ali setvenice. Slednje so primerne za vzgojo solatnic. Foto: Metrob 
Pred setvijo si pripravimo posodice ali setvenice. Slednje so primerne za vzgojo solatnic. Foto: Metrob 
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Metrob
26. 2. 2025 | 01:10
26. 2. 2025 | 01:10
5:45

Da bomo zadovoljni s pridelkom, potrebujemo dobro razvite sadike z močnim koreninskim sistemom, čvrsto rastjo ter dobro razvitimi listi in steblom. Pri nakupu semena pazimo na poreklo, leto pridelave in kalivost. Pridelamo ga lahko tudi sami, a moramo biti pozorni na kalivost. Seme je kalivo različno število let: eno leto: črni koren, koruza, čebula, por, bučke; dve leti: fižol in peteršilj; tri leta: grah, korenje, radič; štiri leta: rdeča pesa, paradižnik, zelje, špinača, grah in solata; pet let: endivija, kumare, redkvice, blitva in redkev. Seme zelene, melon in kumaric obdrži kalivost še dlje, seveda pa ga moramo nujno hraniti v suhem in hladnem prostoru.

image_alt
Setveni koledar – februar 2025

Le pravilno shranjeno seme bo obdržalo dobro kalivost in ostalo zdravo. Kaj hitro se zgodi, da splesni ali ga poškodujejo škodljivci. Zato pred setvijo naredimo preizkus kalivosti. Preprosto nekaj semen položimo na vlažne papirnate brisače in opazujemo. Če normalno kali večina, potem je uporabno. Če jih kali manj kot pol, ga zavržemo. Če pa opazimo črne in sive plesni, ki se razvijajo po semenu in brisači, ga nujno zavržemo in kupimo novo.

V kaj sadimo

Pred setvijo si pripravimo posodice ali setvenice. Setvenice so primerne za vzgojo solatnic. To je zelo dobra navada, saj tako spomladi veliko hitreje vzgojimo domačo solato. Za kapusnice in plodovke pa si pri­pravimo dovolj velike lončke. Najbolje jih je že od začetka vzgajati v primerno veliki posodi, da jih pri pikiranju in presajanju ne poškodujemo.

Pri vzgoji sadik igra zelo pomembno vlogo kakovosten substrat. Da zagotovimo pravilno ukoreninjenost in razvoj sadike, potrebujemo substrat iz kakovostne šote. Ta mora biti fine strukture, da bo ohranjala ravno prav vlage in zračnosti, da se bo drobna koreničica mlade rastline lahko dobro učvrstila in začela rasti. Najboljši substrati vsebujejo tudi vsa potrebna makro- in mikrohranila za začetno rast in razvoj sadik. Dokler rastlina ne požene prvih listov, ne zalivamo, temveč le previdno vlažimo substrat.

Takoj po setvi ne zalivamo, saj bi premaknili substrat in z njim seme, ki se zato slabo ukorenini ali celo poškoduje. Foto: Metrob
Takoj po setvi ne zalivamo, saj bi premaknili substrat in z njim seme, ki se zato slabo ukorenini ali celo poškoduje. Foto: Metrob

Morske alge za krepitev

Morske alge spadajo med biostimulante. To pomeni, da krepijo rastlino od semena na­prej, zato veliko hitreje in močneje razvije koreninski sistem in intenzivno raste. V kombinaciji z morskimi algami izberemo prave, koristne mikroorganizme ter jih dodamo sadikam. To so simbiotske bakterije Bacillus amyloliquefaciens, ki se z našo pomočjo naselijo na koreninskem sistemu mladih rastlin. Njihova vloga je spodbujanje rasti korenin, rezultat pa je močna sadika. Največji učinek dosežemo, ko koristne bakterije kombiniramo z morskimi algami. Te so hrana tako za rastlino kot bakterije. Koreninski sistem se zato vidno poveča. To kombinacijo začnemo uporabljati kar kmalu po setvi, ko vidimo, da je rastlinica odgnala klične liste. Nato pa nadaljujemo z algami na 7 do 14 dni.

Toplota, svetloba in vlaga

Za kalitev moramo zagotoviti višjo temperaturo, pozneje pa rastlinice prestavimo v prostor z nižjo temperaturo. Radiator je večinoma dovolj dober izvor toplote. Najnižjo temperaturo za vznik potrebujejo solatnice in kapusnice (od 18 do 22 stopinj Celzija), najvišjo pa plodovke (okoli 25 stopinj Celzija). Pozneje naj bo temperatura okoli 20 stopinj Celzija in ne manj kot 15 stopinj Celzija.

Pri vzgoji sadik igra zelo pomembno vlogo kakovosten substrat. Foto: Metrob
Pri vzgoji sadik igra zelo pomembno vlogo kakovosten substrat. Foto: Metrob

Na začetku, takoj po setvi, ne zalivamo, saj bi premaknili substrat in z njim seme, ki se zato slabo ukorenini ali celo poškoduje. Uporabimo raje pršilko, s katero nežno pršimo po sadikah. Lahko jih zalivamo z žličko ali nežnim curkom vode, ko so večje. Ker potrebujejo toploto in ker stanovanje ogrevamo, je zračna vlaga pogosto nizka. Občasno ali še bolje redno pršenje pomaga pri rasti. Ko je sadika visoka okoli 5 cm (odvisno od vrste), začnemo dognojevati, saj je porabila hranila iz zemlje.

Sadike potrebujejo za razvoj svetlobo takoj, ko vzklijejo listi. Najboljša je dnevna svetloba, zato jim zagotovimo svetlo mesto. Če je pretemno, vidimo, kako se rastlinice obračajo k viru svetlobe in se jim steblo tanjša in daljša. Dobili bomo pretegnjene sadike. Nad njimi postavimo žarnice za vzgojo rastlin, ki jih lahko kupimo v trgovinah s kmetijsko opremo.

Uporabimo rastlinjak

V malo večjem rastlinjaku lahko že marca sadike privajamo na temperaturne razlike. Kapusnice in solatnice bodo tako bolj odporne in bo šok pri presajanju na prosto veliko manjši. Pri plodovkah pa moramo paziti, da nočna temperatura ne pade pod 15 stopinj Celzija, preden jih prestavimo v rastlinjak.

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine