S pletjem označujemo puljenje plevela, torej rastlin, ki rastejo tam, kjer si jih ne želimo. Pletje korenja je nekdaj pomenilo ročno puljenje ostankov požetega žita s strnišča, saj so korenje zgodaj spomladi posejali na njivo z žitom. Z zelenjavnih gredic odstranjujemo predvsem tiste plevele, ki z bujno rastjo dušijo vrtnine in jim jemljejo vodo, svetlobo in hranila. Poleti lahko ima plevel na gredicah tudi pozitivno vlogo, saj tla ščiti pred izsuševanjem. Pri trati je pletje pomembno tako pri pripravi površine, na kateri bomo travo šele zasejali, kot pozneje. Plevemo ročno ali s pomočjo namenskega orodja.
PREBERITE ŠE: VRTNARSKI SLOVARČEK ZA ZAČETNIKE, 1. DEL
Trajni ali koreninski pleveli so tisti, ki zimo preživijo ali se pretežno razmnožujejo s koreninskimi izrastki in koreninami. Pri njih pomeni vsako okopavanje ali frezanje, pri katerem prerežemo korenine, razsajanje, zato ni priporočljivo. Sčasoma izgubijo moč, če vztrajno odstranjujemo njihove nadzemne zelene dele. Ne smemo jih odlagati na kompost. Najpogostejši trajni pleveli na vrtu so slak, osat, medvedove tačke in nekatere vrste trav, ki »napredujejo« s podzemnimi koreninami. Trajni pleveli so tudi trpotec, regrat, njivska preslica. Proti trajnim plevelom pomaga zastirka.
Enoletnim plevelom pravimo tudi semenski. Na zelenjavnih gredicah jih uničimo s puljenjem oz. okopavanjem, preden cvetijo oziroma semenijo. Njihova rast in cvetenje sta ponavadi zelo hitra. Pogosti enoletni pleveli na gredicah so drobnocvetni rogovilček, navadna zvezdica ali kurja črevca, ptičja dresen in navadni plešec.
Zalistniki so novi poganjki pri rastlinah, ki odženejo v pazduhah listnih pecljev. Na zelenjavnem vrtu zalistnike najpogosteje omenjamo pri paradižniku. Pri visokih sortah, ki so na vrtovih najpogostejše, te poganjke odstranjujemo, da ostane na rastlini eno steblo, izjemoma dve. Najlaže jih odlomimo z roko, ko so veliki približno pet centimetrov. Z odstranjevanjem zalistnikov ostane rastlini več hrane za plodove.
Po setvi nekaterim vrstam mladih rastlinic ustreza pikiranje (presajanje), ki jim pomaga, da razvijejo močnejši koreninski sistem. Od vrtnin pikiramo plodovke paradižnik, jajčevce in paprike, solatnice, blitvo, kapusnice, pa tudi nekatere cvetice, če sadike vzgajamo sami. Rastlinice pikiramo le, če semen nismo že od začetka posejali v posamezne lončke, temveč skupaj v plitvo posodo. Pikiramo, ko se klični listi postavijo v vodoravni položaj, med njimi pa že vidimo zametke pravih listov. Plodovke vedno pikiramo globlje, kot so rasle prej. Rastlinice iz rahlega setvenega substrata dvignemo s pomočjo svinčnika, pred presaditvijo pa jim lahko koreninice malo odščipnemo.
Pinciranje ali vršičkanje je postopek, s katerim odščipnemo ali odrežemo glavnim (navpičnim) poganjkom vrh. S takim prikrajševanjem pripomoremo, da se okrepijo stranski poganjki, vejice, pri nekaterih rastlinah (npr. paradižniku) tudi plodovi. Poleg paradižnika, ki ga vršičkamo poleti, je to opravilo znano tudi v vinogradništvu in pri okrasnih rastlinah, ko si želimo, da bi se bolj razvejale.
Izraz varstvo rastlin pomeni ukrepe za preprečevanje rastlinskih bolezni in napada škodljivcev. Zaščita je lahko mehanska (koprena, mreža), kemična (uporaba pesticidov ali z drugim izrazom fitofarmacevtskih sredstev, FFS) ali naravna. Na vrtu dajemo prednost naravnim ukrepom za varstvo vrtnin, kar ne pomeni le uporabe rastlinskih pripravkov za zalivanje in škropljenje rastlin, temveč tudi preventivo: izbiro ustreznega mesta sajenja, odpornih sort, sajenje rastlin dovolj narazen, da med njimi ne zastaja vlaga, delo z rastlinami vedno le v suhem vremenu itd.
Črna koprena je vlaknata prekrivka, nekakšna netkana tkanina. Glede na gostoto, težo materiala in prepustnost za zrak ločimo tanjše letne in debelejše zimske koprene. Namenjene so zaščiti vrtnin in setev pred ekstremni vremenskimi razmerami ali škodljivci. S ploskim prekrivanjem gredic najpogosteje ščitimo setve ali komaj vzklile rastlinice, da jih zaščitimo pred zbijanjem tal zaradi padavin ali zalivanja, pred ptiči ali močnim soncem. Kopreno lahko razpremo nad vrtninami preko lokov, da nastane nekakšen tunel. Če jo pri tleh dobro zatisnemo, je zanesljiva zaščita čebulnic pred porovo zavrtalko, čebulno muho ali rukole pred bolhačem. Za krajši čas tudi zaščiti vrtnine pred pozebo. Vendar koprena ne ogreva zemlje, temveč le zavira nočno ohlajanje zraka nad tlemi, ki ga je uspelo ogreti soncu. Če rastlin v tunelih podnevi ne zračimo, je velika možnost, da bodo občutljivejše na bolezni, saj je zračna vlažnost pod kopreno večja.
Potaknjenci so vršički mladih poganjkov, tistih, ki so zrasli v zadnjem letu (zelenih ali poleseneli, ki jih uporabljamo za razmnoževanje rastlin. Vršičke vtaknemo v rahel substrat, lako tudi uporabimo hormonski pripravek za lažje ukoreninjenje. Ta oblika vegetativnega (nespolnega) razmnoževanja je priljubljena pri vzgoji rožmarina, sivke, pelargonij, mnogih grmovnic in vzpenjavk.