Tri slovenske mansarde za navdih

Beseda mansarda izhaja iz priimka francoskega arhitekta Françoisa Mansarta, ki je že v 17. stoletju oblikoval objekte s strmim naklonom strehe, v katerih je bilo podstrešje izkoriščeno. Ta izraz se je zato uveljavil za uporabljeni prostor neposredno pod poševno streho. Mansarde so z vidika opremljanja in oblikovanja vedno izziv, pravijo arhitekti. Tri mansarde, ki jih znova izpostavljamo, so prav tako bile svojevrsten izziv.

Počitniška mansarda z vintage pridihom

Izhodišče pri zasnovi interierja mansardnega stanovanja v novem, energijsko učinkovitem objektu na Gorenjskem so bili vintage kuhinjski elementi z drsnimi vratci iz druge polovice petdesetih let 20. stoletja.

Počitniško stanovanje v mansardi: oblikovanje interierja arhitektka Maja Laurence. Foto: Miran Kambič

Par, ki si je v mansardi uredil počitniško stanovanje, je kuhinjo dobil od znancev, ki so prenavljali eno od stanovanj v Kozolcu Eda Mihevca v Ljubljani. Izziva, kako elemente z zgodovino povezati z novim v estetsko skladno celoto, se je lotila arhitektka Maja Laurence. Tloris stanovanja s površino 80 kvadratnih metrov, namenjenega kratkotrajnejšemu bivanju starejšega para, ki se mu radi pridružijo vnuki, občasno pa ga uporablja tudi štiričlanska družina, zavzema celotno najvišjo etažo. Prostori so krožno nanizani okrog komunikacijskega jedra hiše. Streha je dvokapna, v smeri vzhod−zahod, na njej sta veliki frčadi. Ti zaznamujeta tudi notranjost, saj ena v dnevnem prostoru in druga na hodniku omogočata gibanje tudi v delu, kjer je drugače 70 centimetrov visok kolenčni zid.

Prenovljena mansarda v dveh etažah

V družinski hiši iz devetdesetih let prejšnjega stoletja se je arhitektka Maruša Debevec lotila prenove dvoetažnega mansardnega stanovanja za mlado družino.

Dvoetažno mansardno stanovanje v družinski hiši iz 90. ih let prejšnjega stoletja: zasnova interierja Maruša Debevec. Foto Maruša Debevec.

Glavno izhodišče prenove in zasnove je bilo, da manjše obstoječe prostore povežejo in dodajo več naravne svetlobe. Nastala je svetla in brezčasna mansarda z barvnimi poudarki. Mansardno stanovanje, ki meri približno 110 kvadratnih metrov, je dvoetažno, saj ima poleg nadstropja tudi galerijo. V prvem nadstropju so bivalni prostori z dvoetažno dnevno sobo, kopalnica in dve spalnici. V galeriji, ki je dostopna po stopnicah v dnevni sobi, je večja pisarna, ki pa se lahko spremeni v dodatno sobo. Glavno izhodišče prenove je bilo, da manjše obstoječe prostore povežejo in dodajo več naravne svetlobe.

Mansarda za druženje

Kako oblikovati skupen družaben počitniški prostor za dve družini na neizkoriščeni podstrehi tipične slovenske družinske hiše iz sedemdesetih let, se je vprašala arhitekta Tina Hočevar, ki je zasnovala prenovo in interier. Odgovor se odstira v mansardi za druženje.

Prenovljena mansarda v hiši iz 70.ih let prejšnjega stoletja: prenova in interier arhitekta Tina Hočevar. Foto Ana Skobe

Naročnici sta želeli prenoviti hišo staršev, kjer sta preživeli otroštvo, da bi lahko z družinama v njej preživljali prosti čas. Zato sta se odločili za prenovo podstrehe, ki naj bi postala skupni družabni prostor. Podstreha, ki meri 73 kvadratnih metrov, je bila pred prenovo, neizdelana, neizolirana in namenjena le za shranjevanje odvečnih stvari. In ravno to, da je bila podstreha neizdelana, se izkazalo za prednost, saj je to pomenilo večjo svobodo pri oblikovanju.