Letos podlaga za davek na nepremičnine

Ministrstvo je predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin decembra poslalo v koalicijsko usklajevanje in pričakuje, da bodo pogovori stekli v začetku januarja. Takoj po koalicijski uskladitvi ga bo poslalo v vladno obravnavo, so povedali na ministrstvu.

Z novim zakonom želijo odpraviti neskladja z ustavo ter tako zagotoviti ustrezno pravno podlago za sistem množičnega vrednotenja v samem zakonu in preprečiti, da bi se izvirne vsebine sistema urejale v podzakonskih predpisih.

Zakon bo med drugim nadgradil postopek sodelovanja lastnikov in občin v fazi oblikovanja modelov vrednotenja ter omogočil poseben postopek vplivanja na posplošeno tržno vrednost - tako da bo ta omogočal ustrezno znižanje ali zvišanje vrednosti ob upoštevanju dokazanih posebnih okoliščin (posebej ugodna ali neugodna mikrolokacija, nestandardna kakovost in poškodbe). Modeli vrednotenja se bodo na podlagi podatkov o trgu nepremičnin preverili najmanj vsaka štiri leta.

Po sprejemu zakona in pripravi podzakonskih predpisov je predviden drugi sistemski cikel množičnega vrednotenja, ki naj bi bil zaključen v letu 2018. Lastniki nepremičnin bodo takrat na dom prejeli tudi informativne izračune o vrednostih nepremičnin.

Vzporedno s predlogom novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin pripravljajo tudi predlog zakona o davku na nepremičnine. Ministrstvo ga želi čim prej poslati v javno obravnavo, sprejet pa bi lahko bil prihodnje leto. Prvič naj bi se davek po novem odmeril z letom 2019. Podlaga za to bi bili podatki novega cikla vrednotenja nepremičnin, zaključenega v letu 2018.

Obseg zbranega davka na nepremičnine bo predvidoma na ravni prihodkov iz trenutno veljavnih dajatev - nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, davka od premoženja in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest - pobrani davek pa bo v celoti namenjen občinam.

Obremenitev na posamezno nepremičnino naj se v povprečju ne bi bistveno spremenila, bo pa po pričakovanjih prišlo do določenih prerazporeditev, saj bodo obremenjene tudi vrste nepremičnin, ki danes niso predmet obdavčitve, ter tudi tiste, ki bi morale biti, pa zaradi nepopolnih evidenc občin niso bile obdavčene. Navezava davčne osnove na posplošeno vrednost bo tudi odpravila pretirane razlike v bremenih med občinami in znotraj občin, pravi ministrstvo.

Davek na nepremičnine, ki bi nadomestil obstoječe dajatve na tem področju, je bil v načrtu več vlad. V času vlade Alenke Bratušek je bil z letom 2014 tudi uveden, a je ustavno sodišče marca tistega leta zakon razveljavilo. Za neskladnega z ustavo je razglasilo tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v delu, ki se nanaša na množično vrednotenje zaradi obdavčenja nepremičnin.

Ureditev je bila neustavna med drugim zato, ker ni že sam zakon natančno opredelil davčne osnove, ampak je to prepuščal podzakonskim aktom. Poleg tega ni podal razumnih razlogov za različne davčne stopnje za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja, neutemeljeno je bilo tudi razlikovanje med energetskimi ter ostalimi poslovnimi in industrijskimi nepremičninami.

Pritožba zoper posplošeno tržno vrednost nepremičnine (ki je bila osnova za davek) je bila po oceni ustavnega sodišča zagotovljena le navidezno, zakon tudi ni dajal občinam dovolj manevrskega prostora, da bi si lahko zagotovile dovolj finančnih sredstev za opravljanje svojih nalog.

Zakon je predvidel okoli 400 milijonov evrov priliva, dvakrat več, kot ga dajejo obstoječe dajatve, davek pa bi si delile država in občine. Obstoječe nepremičninske dajatve so v celoti prilivi občin.