Kako s pravilnim vzdrževanjem ogrevalnega sistema prihraniti do 15 % stroškov?

Po koncu kurilne sezone moramo pozornost nameniti več stvarem. Poleg ukrepov za vzdrževanje, čiščenje in regulacijo ogrevalnega sistema, ki pripomore k njegovi učinkovitosti in zniža stroške, sta pomembna tudi razmislek o izboljšavah in spremljan­je dogajanja na trgu, da bomo po najugodnejši ceni kupili ali naročili energent, s katerim se ogrevamo.

Najpomembnejša pa je seveda pravočasna odprava nepravilnosti in okvar na ogrevalnem sistemu, ki so nam povzročale nevšečnosti že med kurilno sezono ali pa sta jih pri rednem pregledu odkrila serviser ali dimnikar. Ko se nam bo pred začetkom ogrevanja čas iztekal, morda ne bo nadomestnih delov, razpoložljivega mojstra, v skrajnem primeru se bomo morali odločiti tudi o zamenjavi peči.

Napake pri uporabi toplotnih črpalk, ki povečujejo stroške ogrevanja

Nekatere stvari lahko naredimo sami

Ker kurilnica pogosto postane shramba za predmete, ki ne spadajo vanjo, jih umaknemo in prostor očistimo prahu. Iz nje tudi odstranimo vse gorljive materiale in si zagotovimo varen dostop do vseh delov kurišča. V prostoru preverimo, ali je treba očistiti odprtine in rešetke, ki omogočajo dovod svežega zraka, potrebnega za gorenje. Cevovode v neogrevanih prostorih in kotlovnici je smiselno toplotno izolirati, saj lahko toplotne izgube neizoliranih cevi znašajo do 10 odstotkov. V ogrevanih prostorih to običajno ni potrebno.

Sami lahko preverimo delovanje črpalk na ogrevalnem sistemu, ki niso elektronsko krmiljene. To je pomembno narediti po koncu sezone ali vsaj jeseni pred zagonom sistema. Na prednji strani črpalke z izvijačem odvijemo vijak in zavrtimo rotor v smeri urnega kazalca. Poskusno poženemo obtočno črpalko ogrevalnega sistema in preverimo, ali se vrti. Če pri vijaku priteče nekaj kapljic vode, to pomeni, da črpalka normalno deluje. Vijak lahko spet privijemo.

Preverimo tudi delovanje varnostnega ventila in premikanje mešalnih ventilov, ki omogočajo ročno upravljanje. Počasi jih premikamo iz ene skrajne lege v drugo, pri čemer ne smemo začutiti, da jih karkoli ovira.

Pomemben varnostni element ogrevalnega sistema je raztezna posoda, ki prevzame povečanje volumna vode zaradi segrevanja. Njeno ustreznost lahko sami preverimo s trkanjem po obodu. Če doni votlo, je verjetno v redu. Če je slišati, da je polna vode, in če na ventilu priteče voda, jo bo treba zamen­jati. Če se zdi, kakor da je polna, a na ventilu ne priteče voda, pa jo je verjetno treba napolniti z zrakom. Na neustrezno delovanje raztezne posode lahko sklepamo tudi po večjem nihanju tlaka med ogretim in hladnim sistemom ogrevanja. Njeno zamenjavo prepustimo serviserju.

Bojan Žnidaršič: Kako optimizirati stroške ogrevanja, ki predstavljajo kar 80 % vseh stroškov gospodinjstva (VIDEO)

Ne pozabimo na radiatorske ventile

K pregledu ogreval, kot so radiatorji, se bomo seveda vrnili na začetku sezone, ko jih bomo tam, kjer je bilo treba med poletjem cevni sistem izprazniti, odzračili in po možnosti sprostili igle v termostatskih ventilih, ki rade zablokirajo med poletjem. Igle zablokirajo, če je bila termostatska glava dolgo zaprta oz. nastavljena na najnižjo temperaturo. K temu, da včasih zunaj ogrevalne sezone zablokirajo tudi v sproščeni legi, pripomorejo predvsem vodni kamen in nečistoče v vodi.

Manj možnosti, da se bo do začetka kurilne sezone to zgodilo, je, če ostanejo termostatski ventili po koncu sezone povsem odprti. To je še zlasti pomembno v večstanovanjskih zgradbah s skupno centralno kurjavo, kjer morajo zaradi različnih posegov v »mrtvi sezoni« cevni sistem izprazniti. Če je radiatorski ventil zaprt, je namreč veliko možnosti, da bo ob ponovnem polnjenju v radiatorjih ostal zrak.

Če smo se odločili za menjavo navadnih radiatorskih ventilov s termostatskimi, moramo to narediti v času, ko je cevovod prazen. Namesto tega lahko ponekod vzdrževalci pretok vode v njem zamrznejo.

Pri cevnem sistemu večkrat preverimo delovanje ventilov. Premikamo jih z ene skrajne lege v drugo, pri čemer ne smemo začutiti, da jih karkoli ovira. Foto Serhii Suravikin/Shutterstock

Vloga dimnikarja

Po koncu kurilne sezone naročimo obisk dimnikarja (če imamo plinsko peč, peč na kurilno olje ali lesno biomaso, priključene na dimovodne naprave) in serviserja ogrevalnega sistema. Priporočljivo je, da delo najprej opravi dimnikar. Rezultat delovanja ogrevalnega sistema, predvsem peči in gorilnika, bo namreč dober le, če bosta dim­nik in peč temeljito očiščena, vitalni deli pa prav nastavljeni.

Sajaste obloge v kotlu močno zmanjšujejo prehajanje toplote iz kurišča na ogrevalno vodo – že milimeter debela plast poveča porabo goriva za tri do štiri odstotke, pri zelo zanemarjenih kotlih pa lahko celo za 15 odstotkov. Poleg tega obloge občutno skrajšajo življenjsko dobo kurilne naprave, saj kondenzacija vlage iz goriva skupaj z žveplom v sajah povzroča nastajanje žveplene kisline, ki razjeda kovinske dele kurišča, posledica pa je puščanje peči.

Dimnikar bo očistil tudi zračnike, ki so namenjeni za dovod zgorevalnega zraka do kurilne naprave. Pogostost izvajanja dimnikarskih storitev v kurilni sezoni je predpisana. Vse naprave je treba pregledati enkrat na leto, pogostost čiščenja pa je pri malih kurilnih napravah odvisna od vrste goriva. Peči na trdna goriva je treba očistiti štirikrat v sezoni, na biomaso dvakrat, na tekoče in plinasto gorivo enkrat, pri slednjih je treba tudi enkrat v sezoni izvesti meritve dimnih plinov.

Kateri ogrevalni sistem izbrati - nasveti energetskega strokovnjaka

Vloga serviserja

Skrb serviserja ogrevalne naprave je preverjanje in čiščenje dovoda za gorivo, filtrov ter nastavitev gorilnika. Najpomembnejše pri pečeh na tekoča goriva so meritve. Pred sezono je treba preveriti sajavost, vsebnost ogljikovega dioksida, temperaturo dimnih plinov in izkoristek peči.

Večkrat preberemo, da toplotne črpalke skoraj ne potrebujejo servisa in vzdrževanja, vendar proizvajalci opozarjajo, da jim prav redni strokovni pregled in servisiranje zagotavljata dolgo življenjsko dobo (tako se najpozneje pred začetkom nove ogrevalne sezone očistijo ogrevalni sistem in filtri ter optimizirajo nastavitve za boljšo učinkovitost delovanja).

Pri toplotni črpalki je smiselno preveriti razmerje med porabljeno in proizvedeno energijo – tako dobimo vpogled v njen dejanski izkoristek, pravi Matic Goter iz podjetja Termo Shop, ki svetuje redni servis enkrat na leto, najbolje tik pred začetkom ali takoj po koncu ogrevalne sezone. Obsežen servisni pregled pomeni, da bo usposobljen strokovnjak poleg celotnega ogrevalnega sistema sistematično preveril tudi delovanje toplotne črpalke. Med drugim bo pregledal količino hladiva v hladilnem krogu, preveril nastavitve in parametre naprave ter analiziral zgodovino njenega delovanja.

Sicer pa sogovornik priporoča, da o težavah pri delovanju sistema ali manjši učinkovitosti toplotne črpalke vzdrževalca obvestimo takoj, ne odlašamo do konca sezone. V stavbah s toplotnimi črpalkami se težave po njegovih izkušnjah najpogosteje kažejo kot nezadostno ogrevanje prostorov (toplotna črpalka ne dosega želenih temperatur), nenavadno povečana hrupnost naprave, pojav napak ali alarmov na upravljalniku, zmanjšana učinkovitost delovanja (nižji COP) ali celo izklapljanje varovalk.

Če je v ogrevalni sezoni eden od radiatorjev centralne kurjave mrzel kljub povsem odprtemu termostatskemu ventilu, je najbrž zablokirala igla ventila. Težavo lahko odpravite sami. Foto Jan von Nebenan/Shutterstock

Razmislek o izboljšavah

Ker se marsikateri lastnik stanovanjske hiše prav po koncu ogrevalne sezone odloča o zamenjavi ogrevalne naprave, energenta oz. načina ogrevanja, nas je strokovnjak opozoril na bistvena vprašanja, na katera si moramo odgovoriti, če razmišljamo o vgradnji toplotne črpalke.

»Pri odločanju o vgradnji toplotne črpalke je ključno upoštevati toplotno izolacijo stavbe in skupno površino ogrevalnih prostorov, saj ti podatki vplivajo na pravilno izbiro moči naprave. Pomembno je tudi, kakšen ogrevalni sistem je trenutno vgrajen – nekateri sistemi niso optimalno prilagojeni za delovanje s toplotno črpalko, zato bo morda potrebna dodatna posodobitev celotnega ogrevalnega sistema. Prav tako je treba razmisliti o najprimernejšem tipu toplotne črpalke (zrak/voda, voda/voda ali zemlja/voda), saj ima vsak svoje zahteve. Če se odločite za sistem zrak/voda, je treba zagotoviti prostor za zunanjo enoto,« izpostavi sogovornik.

Poleg tehničnih vidikov, pravi, je pomembno ovrednotiti višino naložbe, predvideno povračilno dobo in možnosti pridobitve nepovratnih sredstev ter izbrati zanesljivega ponudnika z dobrimi referencami, strokovno usposobljenimi prodajnimi inženirji in monterji in lastno servisno mrežo.