Pojem montažnih hiš je star že več kot dvesto let. Hitro in preprosto sestavljive stavbe, za katere so deli narejeni vnaprej in pripeljani na gradbišče, so v zgodovini pogosto potrebovali, ko je bilo treba na hitro zagotoviti streho nad glavo velikemu številu ljudi. Izdelke londonskega tesarja so v 19. stoletju z ladjo dobavljali izseljencem v Avstralijo, v ZDA so se montažne stavbe razmahnile v času zlate mrzlice, med vojnami in po njih so jih postavljali kot začasna bivališča, ki so zaradi cenenosti prišla na slab glas, ko so še desetletja pozneje služila tistim, ki zaradi revščine niso mogli drugam. A tehnologija je s časom zelo napredovala in v Kanadi, ZDA in v Skandinaviji je montažna gradnja ponekod tradicionalni tip stanovanjske gradnje, saj je razmeroma poceni.
Glavna značilnost montažnih hiš je, da so prefabricirane, večinoma jih izdelajo v delavnici ali tovarni, na gradbišču pa le sestavijo. Največ je lesenih, vnaprej pripravljena konstrukcija pa je lahko tudi iz armiranobetonskih delov, kovinskih nosilcev, po meri izdelanih toplotnoizolativnih opažnih oblikovnikov, v katere se vlije beton, sestavljene so lahko iz bivalnih modulov itd. Za natančno izdelavo lesenih konstrukcij je velik kakovostni preskok pomenila uvedba računalniško vodenih strojev za razrez lesa v tovarni (t. i. CNC-tehnologija).
Pri nas so se prve sodobne montažne hiše pojavile konec šestdesetih let 20. stoletja, vendar so od takrat tehnologija, nabor materialov, izkušnje in kakovost ponudnikov na trgu tako napredovali, da imajo današnje montažne hiše zelo malo skupnega s prvimi predstavnicami panelne gradnje v naših krajih.
Sodobne montažne hiše, ne glede na tip, s pravilno sestavo konstrukcije, strokovno vgradnjo ustreznih izolacijskih materialov in primernih stenskih oblog brez težav dosegajo ali celo presegajo kakovost klasičnih zidanih hiš. Tudi po arhitekturi in videzu se navzven, če tako želimo, ne razlikujejo od zidanih. Poleg tega so kot celota zelo nadzorovan izdelek, saj se smejo po zakonu vanje vgrajevati le gradbeni proizvodi, ki so označeni z oznako CE, kar pomeni, da mora biti z njo klasificirano prav vsako vgrajeno okno, lesena plošča, toplotna izolacija, tesnilni trak ... Pridobljeni certifikat o skladnosti in oznaka CE kupcu zagotavljata, da hiša izpolnjuje bistveni zahtevi glede varnosti: nosilnost in požarno varnost, prav tako ustreza zahtevam glede sproščanja nevarnih snovi, zrakotesnosti in vodoodpornosti, toplotna in zvočna izolativnost ter absorpcija zvoka pa so preverjene in skladne s predvideno uporabo.
PREBERITE ŠE: GRADNJA: MONTAŽNA HIŠA JE LE EN TIP LESENIH HIŠ
V nadaljevanju predstavljamo tri tipe lesenih montažnih hiš (panelnega ali velikostenskega, ki je v Sloveniji najpogostejši, sistem skeletne gradnje in gradnjo iz križno lepljenih lesenih plošč) ter tehnologijo ICF, pri kateri se izvedejo obodne in notranje armiranobetonske nosilne stene. Panelna in skeletna gradnja predstavljata lahke montažne hiše, medtem ko so hiše iz križno lepljenih lesenih plošč masivne, saj je vanje vgrajenega od pet- do šestkrat več lesa kot pri skeletni gradnji. Tudi gradnja po sistemu ICF je masivna.
Ker vsaka stavba potrebuje temelje, omenimo tudi te, čeprav niso v neposredni domeni ponudnikov montažnih hiš. Za izvedbo temeljev po projektu lahko poskrbijo bodisi njihovi podizvajalci, investitorji sami poiščejo izvajalca ali, če imajo široko socialno mrežo, v lastni režiji poskrbijo za izvedbo do temeljne plošče.
Zaradi načela nizkoenergijske gradnje in želje po nižanju stroškov za temelje se je za montažne hiše skoraj izključno uveljavil princip temeljenja na temeljni plošči, pri kateri je laže izvesti brezhibno izolacijo in ki je skoraj povsod nadomestila pasovne temelje. Izvedba pa mora biti zelo natančna, ker napak pri montiranju konstrukcije ni mogoče kompenzirati.
Največji delež pri nas zgrajenih montažnih hiš predstavlja panelna montažna gradnja, zanjo se uporablja tudi izraz velikostenska gradnja. Pri njej vse konstrukcijske elemente (stene in strope) izdelajo v proizvodnji, na gradbišču jih le še sestavijo. Stene, stropi, redkeje pa strešni elementi so na podlagi arhitekturnega načrta pripravljeni v obliki panelov, še preden jih pripeljejo na gradbišče. Panel je sestavljen iz več plasti, ki so pri različnih proizvajalcih različne, v osnovi pa na zunanji strani uporabljajo OSB- ali kakšne druge lesnovlaknene plošče in na notranji največkrat mavčnokartonske plošče. Vmesni prostor, mere katerega določa debelina nosilcev iz masivnega lesa na robovih, je zapolnjen s toplotno izolacijo. Panele, ki predstavljajo zunanje stene, pripeljejo na gradbišče že z vgrajenim stavbnim pohištvom.
PREBERITE ŠE: MONTAŽNA HIŠA: PARCELA JE NAREKOVALA OBLIKO HIŠE
Pri skeletni montažni gradnji poteka v primerjavi s panelno več faz dela na gradbišču. Nosilne lesene elemente na podlagi natančnega načrta razrežejo na računalniško vodenih strojih v tovarni, označijo vsak kos posebej in pripravijo vse lesne zveze, s katerimi potem na gradbišču postavijo in povežejo konstrukcijo. Tudi medetažne plošče izdelajo skeletno, s spodnje strani jih običajno zaprejo s ploščami OSB, na zgornji pa vgradijo estrih, ki zagotavlja dodatno zvočno izolacijo, plast izolacije vstavijo tudi med stropnike. Zunanji obod hiše potem med vertikalnimi in horizontalnimi nosilci zaprejo z različnimi ploščami iz lesa, na notranji strani konstrukcije so plošče namenjene izdelavi sten (lahko so mavčnokartonske), na zunanji za fasado. Vmes se naredijo odprtine za okna in vrata, prostor med notranjimi in zunanjimi ploščami se zapolni s toplotno izolacijo. Sledi izdelava ostrešja s sodobnimi izolacijskimi sloji in kritino.
Novejši sistemi masivne lesene gradnje, ki se vedno bolj uveljavljajo, uporabljajo deset in več centimetrov debele križno lepljene lesene plošče (s kratico CLT, tudi X-lam), ki tvorijo konstrukcijo hiše. Na zunanji strani se izdelata izolacija in fasada, znotraj je les po želji lahko viden. Gradnja iz križno lepljenih lesenih plošč je montažna, ker je osnovna konstrukcija prefabricirana, vnaprej načrtovana v 3D-tehniki na računalniku in poslana v proizvodnjo, iz katere dobijo formatirane plošče, potem pa jih na terenu sestavijo. Masivnost ji daje križno lepljen poln les, v katerega je s poliuretanskim lepilom, ki ne hlapi, pod tlakom zlepljenih več plasti desk, pri čemer lesna vlakna v vsaki plasti potekajo pravokotno glede na sosednjo. Takšna vezava daje ploščam dimenzijsko stabilnost in nosilnost v obeh smereh. Iz CLT-plošč je tudi medetažna plošča, lahko so prav tako uporabljene za vidni del poševnin v mansardah, medtem ko konstrukcijo poševne strehe sestavljajo špirovci. Skrajno velikost CLT-plošč določajo mere tovornjaka, ki jih pripelje na gradbišče (največ 3 krat 13 metrov).
Masivna montažna gradnja po sistemu ICF ima tri podsisteme: toplotno izolirano temeljno ploščo, stenski sklop in strešno toplotno izolacijo za klasične lesene strehe. Sklopi so med seboj kompatibilni in tvorijo zaključen toplotnoizolacijski ovoj nizkoenergijskih stavb brez toplotnih mostov. Debelina toplotnoizolativnih elementov se izbere glede na želeni energijski standard. Podsistem za toplotno izoliranje temeljnih plošč je sestavljen iz profiliranih talnih in robnih elementov, ki zloženi s preklapljajem in stikovanjem na čep in utor tvorijo čvrsto toplotnoizolacijsko kad, v katero se vgradi armirani beton. Enako velja za stene. Za zunanje nosilne stene se uporabijo toplotnoizolacijski opažni elementi, kar pomeni tudi končno debelino sten. Elementi za notranje nosilne stene so v primerjavi z zunanjimi ožji.
Opažne elemente si lahko predstavljamo kot nekakšne zidake z votlo sredico. Izdelani so iz ekspandiranega polistirena (EPS), zunanja sloja pa sta zaščitena z nekajmilimetrsko cementno malto, ki zagotavlja dimenzijsko stabilnost in ognjevarnost. V elemente se med sestavljanjem sproti vgrajuje horizontalna in vertikalna nosilna armatura, sredica se zatem zalije z betonom. V nasprotju s stenskimi izolativnih elementov iz EPS za streho ne obdaja cementna malta. Elementi imajo poglobitve za špirovce in so primerni za vse naklone streh, tudi na videz skoraj ravne.
PREBERITE ŠE: MONTAŽNA GRADNJA: HIŠA Z RAZGLEDOM NA BLEJSKI GRAD IN TRIGLAV
Ponudniki vseh vrst montažnih hiš poročajo, da tipske projekte, pri katerih je mogoče izbrati razred energijske učinkovitosti, arhitekturo in tloris stavbe, vse bolj zamenjuje individualna zasnova, pogosto tudi z izvedbo na ključ, pri kateri je detajle resda treba doreči že v fazi projektiranja, a je zato med gradnjo veliko manj presenečenj, nepredvidenih zastojev, povečanja stroškov in podobno. Ponudniki so praviloma tudi izvajalci, investitor se vnaprej dogovori o tem, do katere faze želi montažo konstrukcijskih elementov, ki poteka od temeljne plošče naprej. Naročniki se najpogosteje odločajo za zunaj dokončan objekt ali izvedbo na ključ.
Večina uveljavljenih ponudnikov s svojimi projekti teži k družinskim montažnim hišam s čim boljšo energijsko bilanco, tako pri konstrukcijsko-izolativnih rešitvah kot ponujenih strojnih inštalacijah (ogrevalno-hladilni sistemi, prezračevanje, energijsko racionalne pametne inštalacije itd.).