Nadstrešek je najbolje načrtovati in zasnovati skupaj s hišo in njeno okolico. Zelo pomemben je temeljit razmislek o njegovi umestitvi v prostor, zato je priporočljivo, da pri tem sodeluje arhitekt, ki je načrtoval hišo ali ureditev okolice. Kot strokovnjak bo znal presoditi, kakšna izvedba je najbolj primerna za posamezen objekt. Nadstreški so lahko samostojno stoječi ali vpeti na objekt. Konstrukcija je večinoma iz jekla, aluminija ali lesa, pokriti pa so lahko z enako kritino kot hiša ali denimo s polikarbonatnimi ploščami, kaljenim steklom in podobno. Lahko so odprti ali zaprti z ene ali dveh strani. Streha je polkrožna, ravna, ali eno-, dvo-, tri- ali štirikapna. Izbor konstrukcije naj bi bil prilagojen hiši in njeni arhitekturi. Nadstrešek mora biti dovolj velik, da na vseh straneh prekrije avtomobil za vsaj 30 do 50 centimetrov. Minimalna priporočena velikost za enega je tako približno tri krat pet ali šest metrov, če bosta pod njim parkirana dva avtomobila, pa pet krat pet ali šest metrov. Višina je odvisna od višine avtomobila, za večino naj bi zadoščalo od 215 do 230 centimetrov, za kombinirana vozila pa potrebujemo višino 2,7 metra.

Izbira konstrukcije

Osnovna elementa nadstreška sta nosilna konstrukcija in streha oziroma kritina. Proizvajalci nosilno konstrukcijo najpogosteje izdelujejo iz pocinkanega jekla, kakšne druge kovine in tudi iz lesa. Pri sodobnih nadstreških se za konstrukcijo pogosto uporablja nerjavno jeklo. Njegova prednost je, da ga je mogoče poljubno oblikovati in ima dobro nosilnost. Za večjo vremensko odpornost je najbolje, če je material vroče pocinkan, za lepši videz in dodatno zaščito pa tudi pobarvan ali prašno barvan. Živ­ljenjska doba pravilno zaščitene jeklene konstrukcije je lahko več desetletij, odvisno od vrste zaščite, od katere je odvisna tudi zahtevnost vzdrževanja. Vendar na splošno ne potrebuje veliko vzdrževanja, dovolj je, da z nje občasno z vodo in čistili operemo umazanijo in prah.

Za vzdrževanje so zahtevnejše lesene konstrukcije nadstreškov. Foto Bashir Lukyamuzi/Shutterstock

Več dela je z lesenimi konstrukcijami, ki so največkrat izdelane iz lepljenega lesa, ki ima boljše mehanske lastnosti kot žagani les, po vgradnji se manj spreminja in omogoča krivljene oblike. Največ se uporablja smrekov les, ki se najprej suši naravno in umetno, zatem pa ga globinsko in površinsko zaščitijo. A treba je vedeti, da tudi kakovostna zaščita ni dolgotrajna, obnoviti jo je namreč treba vsakih nekaj let, odvisno od izpostavljenosti vremenskim vplivom.

Nadstrešek lahko prekrijemo s katero koli kritino. Pomembno je, da varuje pred vremenskimi vplivi, da je odporna proti ultravijoličnim žarkom in da bo prenesla vse obremenitve. Najpogosteje se uporablja lahka kritina, da ne obremenjuje konstrukcije, zelo razširjena je polikarbonatna kritina, ki je lahka in trpežna, najbolj pa uporabna pri konzolnih (ukrivljenih) nadstreških. Prednost polikarbonata je namreč tudi upogljivost, poleg tega prepušča svetlobo, a hkrati zagotavlja zaščito pred UV-žarki in varuje pred vročino ter dobro prenaša obremenitve. Na trgu je na voljo več vrst polikarbonatne kritine, ki se po videzu ne razlikujejo bistveno, vendar so med njimi velike razlike v kakovosti. Kakovostne in pravilno pritrjene polikarbonatne plošče so praviloma odporne proti toči, hitremu staranju in rumenenju. Ena od možnosti je tudi nadstrešek z zeleno streho.

Če je konstrukcija nadstreška pritrjena na hišo, je povezana z njenim toplotnim ovojem. Foto Aleks Kend/Shutterstock

Vpet na hišo ali samostojen

Če se projekta nadstreška lotimo, ko je hiša že končana, je pomembno, da vemo, kaj to pomeni za ovoj stavbe. Če je konstrukcija nadstreška pritrjena na hišo, je namreč povezana z njenim toplotnim ovojem. Če hiša še nima toplotnoizolacijske fasade, se lahko odločimo za vpeto nadkritje, ki je na objekt pritrjeno z jeklenimi konzolami. Te bodo fasaderji oblekli v izolacijo in naredili zaključni sloj.

Če je fasada že izdelana, pa vpeti nadstrešek ni najboljša izbira, saj je treba na mestih, kjer bodo pritrjene konzole, izolacijo skupaj z zaključnim slojem izrezati. S tem poškodujemo toplotni ovoj hiše, ki kljub ponovni izolaciji omenjenih mest ni nikoli več tak, kot je bil pred posegom. V takšnem primeru je boljša izbira prostostoječi nadstrešek. Klasični prostostoječi nadstreški imajo štiri stebre, podaljšani pa še dva dodatna.