Biodinamika je del ekološkega kmetovanja, le da so pri njej zahteve še strožje. Gre za trajnosten proces pridelovanja hrane, v katerem se ne uporabljajo mineralna gnojila, pesticidi in gensko spremenjeni organizmi. Temelji na sklenjenem krogu znotraj kmetije, vključuje obvezno rejo živali, uporabo njihovega gnoja v obliki komposta, eden od temeljev pa je tudi upoštevanje biodinamičnega setvenega koledarja s priporočili, kdaj je najprimernejši čas za določena opravila z rastlinami. Poleg tega sta pomembna uporaba biodinamičnih pripravkov in štiriletno kolobarjenje v zaporedju plod, list, cvet, korenina.
Našteto so pravzaprav zahteve za kmetije, ki s certifikatom (pri nas Demeter) dokazujejo, da pridelujejo hrano po biodinamičnih načelih. Tudi zanje je včasih izpolnjevanje čisto vseh zahtev težko dosegljiv ideal, največ zaradi omejenega prostora za gojenje hrane in rejo živali, ki je v družbi na razpolago danes. Tiste kmetije, kjer rejnih živali, od katerih bi dobili gnoj in ovojnice za pripravo biodinamičnih preparatov, nimajo, lahko manjkajoče nadomestijo zaradi povezanosti v Zvezo društev za biološko dinamično gospodarjenje Ajda – Demeter Slovenija, kjer si člani društev pomagajo s skupnim delom.
V Sloveniji je 16 regionalnih društev, ki so z delavnicami, predavanji, tečaji in strokovnimi ekskurzijami ključna za širjenje znanja in izmenjavo izkušenj s pridelavo. Zlasti ljubiteljski pridelovalci in vrtičkarji, ki so zaradi majhnosti bolj odvisni od skupnega dela, se v njih posvečajo praktičnemu delu, ki vključuje nabiranje zelišč, izkopavanje in zakopavanje pripravkov, izdelavo in pripravo preparatov za škropljenje in gnojenje in podobno.
Med ljubiteljskimi vrtnarji je gotovo več takšnih, ki sledijo priporočenemu času za vrtna opravila, ki jih navaja biodinamični setveni koledar Marije Thun, kot je takšnih, ki vedo, da je setveni koledar le eden od temeljev biodinamike, in sledijo tudi drugim omenjenim načelom tega načina pridelovanja. A širše dojemanje povezav med silami narave, človekom in rezultati pridelave, po katerih se ravnajo biodinamiki, priteguje čedalje več ljubiteljskih vrtnarjev, po drugi strani pa se v tak (certificirani) način kmetovanja vse bolj vključujejo kmetije z večjimi površinami in mladimi gospodarji.
Za idejnega očeta biodinamike velja naravoslovec in filozof dr. Rudolf Steiner. Utemeljil jo je leta 1924 v ciklu predavanj, v katerih je opozoril na posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih gnojil in škropiv ter nespoštovanja naravnih ciklov v kmetijstvu. Ti po njegovem učenju temeljijo tudi na energijah, ki jih ustvarja razmerje nebesnih teles do Zemlje. Setveni koledar je na podlagi njegovega učenja razvila Marija Thun. S praktičnimi poskusi je preverjala vpliv posameznih konstelacij planetov na rast rastlin in ugotovitve pretvorila v neposredna navodila in sistem označevanja za vsak dan v letu. Delovanje njenega setvenega koledarja že več desetletij preverjajo tudi mnoge ustanove po svetu, med drugim Inštitut za biodinamično kmetovanje Forschungsring v Darmstadtu. Setveni priročnik Marije Thun po njeni smrti 2012. pripravljata njena sin in hči.
Načela biodinamike
Za biološko dinamično kmetovanje sta poleg upoštevanja setvenega koledarja Marije Thun značilna še gnojenje s kompostom, prepariranim z biodinamičnimi zeliščnimi pripravki, in škropljenje s pripravkoma gnoj iz roga in kremen iz roga, ki naj bi še dodatno pripomogla k zdravju in vitalnosti rastlin.
Rastline so v njenem koledarju razvrščene v štiri skupine (korenina, cvet, list in plod) glede na to, kateri del uporabljamo, torej želimo, da je najbolje razvit. Na dan, primeren za določeno vrtnino, je priporočljivo načrtovati vsa pomembna opravila z njo (od setve, okopavanja do rezanja, pobiranja za skladiščenje itd.). Obstaja še ena pomembna zakonitost, ki se navezuje na položaj lune in določa obdobje, primerno za sajenje in presajanje, in obdobje, ki je primerno za delo z nadzemnimi deli rastline.
Padajoča luna, čas, ko je njena pot nad obzorjem vsak dan krajša, je primerna za sajenje in presajanje, saj tak položaj vpliva na rast podzemnih delov rastline. V času, ko se pot lune čez nebo daljša, pa je čas za delo z nadzemnimi deli. Dolžine lunine poti čez obzorje ne smemo zamenjevati z rastjo in padanjem luninih krajcev (luninimi menami).
Priporočila setvenega koledarja niso absolutna, saj nam delo z rastlinami krojijo tudi vremenske in druge razmere. Če zamudimo primeren čas, poskušamo opraviti čim bliže priporočenim dnevom. In še nekaj: medtem ko rastline za skladiščenje pobiramo na priporočene dneve, jih za dnevno porabo pobiramo sproti, da so čim bolj sveže.
V biodinamičnem kmetovanju in vrtnarjenju imajo zelo pomembno vlogo preparati za gnojenje in krepitev rastlin ter sredstva za njihovo zaščito pred škodljivci in boleznimi. Glavnih je pet kompostnih preparatov ter preparata za krepitev vitalnosti zemlje in odpornosti rastlin. Za izdelavo kompostnih preparatov potrebujemo leto in pol, za preparata gnoj in kremen iz roga pa približno pol leta.
Biodinamični preparati za kompost pospešijo razpad in zmanjšajo izgube snovi. Narejeni so iz regrata, rmana, kamilic, koprive, baldrijana in hrastovega lubja, shranjeni v živalskih ali rastlinskih delih, za določen čas zakopani v zemlji. V kompost se dodajo v luknje, baldrijanov preparat pa se polije po kompostnem kupu. Tako pripravljen zrel kompost bo tla oživljal in harmoniziral procese v njih.
Gnoj iz roga vzpostavlja dobro razmerje med rastlinami in silami zemlje. Kravji rog oktobra napolnimo s kravjekom in ga zakopljemo v zemljo, kjer ostane do pomladi. Rog vsrka vase zimske zemeljske sile in jih veže na kravjek. Spomladi ga izkopljemo in vsebino shranimo v steklenem kozarcu do uporabe. S pripravkom škropimo zemljo pred setvijo. Če škropimo rastline, ki jih nismo sadili ali sejali na zanje ugoden dan, z njim omilimo neugodno delovanje sil na rast. Gnoj iz roga jim pomaga, da oblikujejo močan koreninski sistem. Močnejši je, več hranil in vode lahko sprejme rastlina, zato je močnejša, vitalnejša in bolj odporna proti suši.
Kremen iz roga krepi delovanje svetlobe in toplote. V moko strti kremenov kristal natresemo v kravji rog in ga spomladi zakopljemo v zemljo. Čez poletje sprejme poletno delovanje sonca. Jeseni pripravek izkopljemo. Posamezne rastline z njim škropimo ob dnevih, ki so zanje ugodni, denimo korenček na dan za korenino, fižol na dan za plod in tako naprej. Močno vpliva na večjo odpornost rastlin, pospešuje asimilacijo in zorenje ter povečuje pridelek. Z njim izboljšamo skladiščne sposobnosti.
Poleg naštetih glavnih preparatov si velja zapomniti vsaj še nekaj zeliščnih: rastline laže premagajo poškodbe od toče, vetra itd., če jih poškropimo z rmanovim pripravkom. Odpornost proti plesnim dvigujejo pripravki iz njivske preslice ter voda, v kateri so se namakali čebulni olupki, medtem ko preventivno škropljenje z baldrijanovim pripravkom pred napovedano zmrzaljo daje rastlinam sposobnost, da prenesejo nekaj stopinj pod ničlo.
Pri vseh pripravkih uporabljamo zelo majhne količine, ki se zmešajo v vodo na poseben način z vrtinčenjem (dinamiziranjem). Meša naj le ena oseba, od roba posode proti notranjosti, močno, dokler se ne naredi lijak. S tem se pritegnejo v škropivo sile iz okolja. Ko nastane lijak, počakamo, da se voda umiri, potem pa mešamo na isti način v drugo smer.
Kot poudarjajo učitelji biodinamike iz društev Ajda, so pri njej vsaj toliko kot tehnike vrtnarjenja pomembni opazovanje odzivanja rastlin in beleženje izkušenj – prav na tej podlagi so nastali ukrepi biodinamikov, s katerimi rastline spodbujamo k zdravi rasti s preventivo.