Ker je bila izhodišče trajnostna naravnanost naročnikov, njun dom, zgrajen iz masivnih križno lepljenih lesenih plošč, dosega standarde zelo dobre nizkoenergijske hiše, ki porabi zelo malo energije. Par se je za takšno izvedbo odločil tudi zaradi hitrejše, bolj čiste gradnje in zato, ker je bivanje v leseni hiši bolj prijetno.
»Ker sva hišo zasnovali za moje starše, smo skupaj hitro opredelili značilnosti arhitekture na podlagi njunih želja. Hotela sta namreč čim bolj izkoristiti poglede v naravo skozi večje zastekljene površine, poleg tega pa sta si zamislila dnevni bivalni prostor, ki bi omogočal druženje večjega števila prijateljev in družine. Želela sta si gradnje z naravnimi materiali, večje garaže za dva avtomobila in dovolj servisnih in shranjevalnih površin, saj je oče čebelar,« pravi Vesna Draksler.
Dvonadstropna hiša se zaradi delno vkopanega pritličja, členjenosti in premišljene zasaditve brežin lepo zlije z naravo in ne vzbuja vtisa masivne dvonadstropne mase.
PREBERITE ŠE: LESENA HIŠA ZA MLADO DRUŽINO
»Oblikovanje stavbe izhaja iz tipoloških značilnosti stanovanjske gradnje na Gorenjskem: podolgovata stavba, krita z dvokapnico, z zunanjih hodnikom – gankom v nadstropju. Fasada podstavka oziroma pritličja je bila običajno v ometu, nadstropje in streha pa sta bila lesena. Hiša posnema te značilnosti glede materialne pojavnosti, le da je njen podstavek z zunanjim lesenim tlakovanim hodnikom na nivoju pritličja, nanj pa je položen monolit v svetlih tonih,« povzema sogovornica.
Po arhitekturni zasnovi gre za podolgovat volumen, z južne strani oblikovan kot okvir, ki objame zastekljene površine in nadkrit vhod ter se konča v transparentni steni pred vhodom. Glavni volumen je krit z dvokapnico in položen na napol vkopan lesen podstavek, ki je izmaknjen in zarit v teren. Osnovni volumen na nivoju nadstropja pravokotno prebode polna lesena servisna lamela, v kateri so prostor za avtomobila, prehod, glavni vhod in servisni prostori. Kjer se lamela izmakne, so nadkrit predprostor vhoda, prehoda na teraso in vrt ter terasa. Na terasi se za paneli skriva letna kuhinja.
Po arhitektkinih besedah je izbiro barve aluminijaste strešne kritine narekovala arhitekturna zasnova, ki volumen nadstropja obravnava kot monolit. Najprej je bila zamišljena celo bela kritina, a se je pozneje zaradi izbire drugega materiala in lažjega vzdrževanja spremenila v svetlo sivo.
Tloris pritličja, ki je namenjeno spalnicam in servisnim prostorom, je zasnovan krožno okoli stopnišča. Spalni prostori se z lesenimi okni odpirajo na travnik, medtem ko so v vkopanem delu etaže servisni prostori, ki ne potrebujejo dnevne svetlobe, potrebujejo pa vse leto konstantno temperaturo brez dodatnega ogrevanja ali hlajenja.
Krožna zasnova je značilna tudi za nadstropje, v celoti namenjeno dnevnemu bivalnemu prostoru, ki s panoramsko steno zre proti dolini. Kuhinjski, jedilniški in sedežni del obkrožijo lončeno peč in notranje stopnišče. »Lončena peč, masiven črn steber, pozidan s pečnicami, je oblikovana tako, da je spodnji del videti kot kaminski vložek, ki z veliko tristransko zasteklitvijo omogoča pogled na ogenj. Ta peč je tudi edini vir, ki se od vselitve uporablja za ogrevanje tega velikega odprtega prostora v oblačnih zimskih dneh,« ilustrira arhitektka energijsko učinkovitost hiše.
Pogled v interier razkrije, da v njem prevladujejo naravni materiali s poudarkom na lesu. Lesena talna obloga je izgotovljen hrastov parket, deske so beljene in oljene. Vse lesene stenske obloge so furnirane s hrastom, ki je bil beljen glede na odtenek parketa. Talna obloga sanitarij in vhodnega dela je velikoformatna keramika. V prostorih prevladujejo naravni odtenki lesa in črno-belo-siva barvna lestvica.
Za prevladujočo konstrukcijo, ki je iz križno lepljenih plošč (CLT), je podjetje Alfa Natura, ki je hišo zgradilo, porabilo 72 kubičnih metrov lesa. Betonske so le temeljna plošča in stene, ki so delno ali v celoti vkopane v teren. Tako so iz križno lepljenega lesa tudi polovica zunanjih zidov pritličnega dela, vse notranje stene, medetažna plošča in vsi deli v nadstropju.
Objekt obdaja toplotna izolacija iz lesnih vlaknenih plošč, fasada je kombinacija klasičnega ometa in lesene macesnove obloge. Iz enakega, slovenskega macesnovega lesa so tudi terasne pohodne površine. Zasteklitev oken je trislojna, vsi skriti in vidni okenski profili pa so leseni.
PREBERITE ŠE: VIKEND HIŠICA, KI IMA VSE, KAR IMAJO VELIKE
Stavba porabi za delovanje 18,2 kW/m² energije, s čimer se z učinkovitostjo približuje standardu skoraj ničenergijskih stavb. Toploto za ogrevanje prostorov in sanitarne vode pridobiva toplotna črpalka zrak/voda z močjo 9 kW. Talno ogrevanje je vgrajeno v vseh bivalnih prostorih, vendar ga po besedah Vesne Draksler v dosedanjih ogrevalnih sezonah, razen v sanitarnih ter vstopnem prostoru, ni bilo treba uporabljati. Za osrednji bivalni prostor zadostuje akumulirana toplota, ki jo oddaja lončena peč, medtem ko so v spalnici v pritličju toplotni pribitki sonca tolikšni, da je ni treba dogrevati. Hiša se prezračuje naravno z odpiranjem steklenih površin ter v kleti delno z ventilatorskim prezračevanjem. Za senčenje v poletnih mesecih so vgrajene zunanje žaluzije. Izvedena je bila tudi predpriprava za klimatsko napravo, vendar se hiša tudi v najtoplejših dneh ne pregreje, zato doslej montaža ni bila potrebna.