MOS 2016: V znamenju inventivnosti

Po besedah Branka Meha, predsednika Obrt­no-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), o visoki ravni in pomenu obrti in podjetništva v Sloveniji govori tudi podatek, da predstav­ljata 99 odstotkov registriranih podjetij v Sloveniji in zaposlujeta več kot polovico ljudi v gospodarstvu. Obrtniki in podjetniki si po njegovih besedah prizadevajo, da bi z vlado ustvarili razmere za učinkovito poslovno okolje, ponujajo tudi konkretne rešitve za zagon gospodarstva, a jih vlada doslej ni dovolj upoštevala. Zlasti kritičen je bil do izvedene mini davčne reforme ter predloga zakona za uvedbo dualnega vajeniškega sistema. Slovenija je po njegovih besedah postala premajhna za naše podjetnike, zato je poslovanje s tujimi podjetji dobrodošlo in nujno. Konkretne možnosti čezmejnega poslovanja so na MOS med drugim predstavile Avstrija, Hrvaška, Srbija in še posebno Vojvodina, od zunajevropskih pa Indija, Tajvan, Venezuela, Kanada, Velika Britanija in Kitajska.

Po mnenju predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sama Hribarja Miliča se s sejemsko predstavitvijo tujih poslovnih partnerjev hkrati soočimo s konkurenco in opazujemo, kaj se z njo dogaja. »Država ima po našem mnenju nalogo, da z blagovno znamko Slovenija na tujih trgih promovira Slovenijo in njeno gospodarstvo tako, da spodbuja in pomaga slovenskim podjetjem pri nastopih na sejmih,« je dejal. V tej zvezi je vzbudilo pozornost, da je javna agencija SPIRIT odpovedala za prvi dan sejma načrtovano predstavitev svojih aktivnosti in podpornih ukrepov pri uveljavljanju slovenskih podjetij v tujini, ker se je za posvet prijavilo premalo podjetij.

Posveti in konference

Ena osrednjih obsejemskih prireditev je bila konferenca Les – poslovna priložnost za podjetništvo, ki jo je pripravil direktorat za lesarstvo v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Slovenijo moramo predstavljati kot gozdno državo, ki zna les predelati v končni produkt z višjo dodano vrednostjo. V državi bi potrebovali stari Slovenijales,« je poudaril Rok Frol iz KGŽ, PE Stolarna. Ker gre za delovno intenzivno panogo, jo po mnenju predstavnikov lesarstva preveč obremenjuje prevelika obdavčenost dela, zaradi česar je naša konkurenčnost na meji rentabilnosti. Zaradi tega trpi lesna veriga, saj se vezi med posameznimi segmenti trgajo. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je udeležencem zagotovil, da bosta ministrstvo oziroma vlada k težavam lesarske industrije pristopala sistemsko, saj stvari ni mogoče spremeniti čez noč.

Na posvetu o prehodu v zeleno gospodarstvo je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik pritrdil, da je zeleno gospodarstvo dolgoročna usmeritev Slovenije, saj pomeni priložnost za odpiranje novih delovnih mest, za učinkovitejše upravljanje naravnih in človeških virov. »Glavni cilji prehoda v zeleno gospodarstvo so proizvodnja izdelkov in storitev z večjo dodano vrednostjo, upoštevanje racionalne rabe energije, ustvarjanje novih delovnih mest in drugi. Ne moremo delati nečesa, kar ne vodi v smer zelenega, vse strategije morajo biti usklajene,« je poudarila voditeljica vključujoče platforme Circual Change (Krožne spremembe) mag. Ladeja Godina Košir. Po njenih besedah prehod v zeleno gospodarstvo ni stvar presoje, ampak nuje. Ves čas govorimo o omejenosti virov, zato se moramo začeti obnašati bolj racionalno. Imamo močno kulturno dediščino in obrt, kot država smo izbrali geslo, da smo zeleni, zato pokažimo to navzven, in to na vseh področjih, na ravni lokalnih skupnosti, v bivalnem okolju ... Tu se kaže velika priložnost za kreativne industrije, tudi lesno, je dejala.

V petek je na Celjskem sejmišču kot sprem­ljevalni dogodek 49. MOS prav tako potekala konferenca Združenja slovenske fotovoltaike z naslovom Kako bo Slovenija izpolnila okoljske zaveze do leta 2020? »Gradimo ogromne in drage elektrarne, namesto da bi uvajali pametna omrežja in pospešeno postavljali energetske vire za razpršeno proizvodnjo elektrike in toplote. Dejstvo je, da smo v Sloveniji na energetskem področju zavozili,« je bil kritičen predsednik združenja Primož Tručl. Po njegovem imamo kot majhna država odlično priložnost, da prvi na svetu dokažemo, da je mogoče, ne samo na regionalni, ampak tudi na nacionalni ravni, zagotoviti proizvodnjo energije zgolj iz obnovljivih virov. Vložek v pametna omrežja se pri nas, kjer nimamo dolgih daljnovodov, povrne prej kot kje drugje, učinki teh rešitev imajo večji učinek na gospodarstvo kot v več­jih državah, je poudaril. Čez kakšen mesec bo šla v javno obravnavo revizija Akcijskega načrta za obnovljive vire, ki so ga prvič izdelali 2010. Končne predloge naj bi sprejeli prihodnje leto. Potem bomo imeli le še tri leta časa, da uresničimo cilje, za katere se je obvezala Slovenija glede deleža porabljene energije iz obnovljivih virov.

Priznanja in nagrade

Komisija Celjskega sejma je udeležencem podelila po tri zlata, srebrna, bronasta in posebna priznanja.

Zlata priznanja so prejeli Arch Vitalis za mobilno vitalno hišo, Inovatika za pametni bio toplotni sistem IBS-48 na biomaso, ki je v Sloveniji najcenejši in najdostopnejši energent, in Stičišče znanosti in gospodarstva pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, in sicer za projekt bionskega človeka za izobraževalne namene, ki aplicira najnovejše dosežke na področju visoke tehnologije v prakso za medicinske namene. Srebrna priznanja so prejeli Strojno ključavničarstvo, Simon Jeram s. p., za avtomatski sirarski kotel, Inoxvrbovšek za vodotesno pergolo Brisole Hard-Top in Pirnar za vhodna vrata Ultimum Pure z elektronskim potezalom. Bronasta priznanja so si prislužili podjetja Strle za izdelavo rolo komarnika, ki omogoča večji prehod zraka in boljšo vidljivost iz prostora, KGB studio, Katalin Grubelnik Biro, s. p., za projektiranje in oblikovanje lesenih hišk na stebrih med drevesi, in podjetje Zlati ghee za lešnikov namaz brez konzervansov, ojačevalcev okusa, sladil ali kakršnih koli drugih umet­nih aditivov.

Posebna priznanja so prejeli: ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo za celovito predstavitev delovnih področij ministrstva, organov v sestavi in izvajalskih institucij ter sooblikovanje aktualnega strokovnega dogajanja na 49. MOS, Petrol za celovito predstavitev svoje dejavnosti na sejmu in podjet­je Inox Prerada iz Pančeva za proizvodnjo bojlerjev visoke kakovosti in proizvodnega programa za predelavo sadja.

Obrtna zbornica Slovenije pa je minuli teden na sejmu podelila en zlat, pet srebrnih in dva bronasta znaka odličnosti v gradbeništvu. Izbor so opravili tretjič. Zlati znak je dobilo podjetje Legartis iz Lendave, srebrne znake so prejela podjetja Brahigradnje iz Celja, AGM Starešinič iz Vinice, ZI Investicije iz Dola pri Ljubljani, Mizarstvo Hrovat Marko, s. p., iz Domžal in Gradbeništvo Kuster iz Slovenj Gradca, bronasta znaka pa podjetji Gradnje Grča iz Notranjih Goric in Naš dom iz Idrije.

Uredniški izbor najbolj izvirnih izdelkov iz letošnje sejemske ponudbe objavljamo v novi številki priloge Deloindom.