Potresna nevarnost: Posledice potresa omilimo na treh ravneh

Pri stanovanjskem fondu lahko posledice potresa omilimo na treh ravneh: z izboljšanjem potresne varnosti stavb, z načinom bivanja in ukrepi, ki lahko ob tresenju tal zmanjšajo gmotno škodo in človeške žrtve, in s tem, da pri zavarovalnici za stavbo sklenemo potresno zavarovanje. Morda se danes zdi presenetljivo, a v Sloveniji pred letom 1998 ni bilo mogoče skleniti zavarovanja doma, ki bi vključevalo tudi potres.

Najmanj problematično je upoštevanje predpisov za potresno varnost novogradenj, ki temelji na najsodobnejšem znanju (standard Eurocode 8, ki velja po vsej EU), saj je nadzorovano. Različna pa je potresna varnost starejših stanovanjskih stavb. Njihova energetska sanacija je pogosto zastavljena brez sodelovanja statikov, čeprav bi bilo prav ob njej najbolj smotrno izpeljati ukrepe za izboljšanje potresne odpornosti. Tudi »običajne« prenove imajo večkrat temno plat: to so posegi v konstrukcijo stavb, ki jih lastniki izvajajo na črno, brez nadzora in usposobljenih izvajalcev. Gre za rušenje ali odstranjevanje delov nosilnih zidov brez projekta, ki vključuje zahteve statike. Vedeti je namreč treba, da je za vse spremembe, ki posegajo v konstrukcijo stavbe, potrebno gradbeno dovoljenje – in ta zahteva je vse prej kot sama sebi namen.

PREBERITE ŠE: KAJ STORITI, KO SE TLA ZAZIBAJO

Potresna varnost stavbe

Toda kaj sploh je potresna varnost stavbe? Kot je za Deloindom razložil dr. Blaž Dolinšek, vodja centra za materiale in konstrukcije pri Gradbenem inštitutu ZRMK, v pogovoru za članek Pri prenovah se premalo upošteva potresna varnost, to pomeni, da se stavba ob najmočnejšem predvidenem potresu za dano lokacijo, ko nanjo delujejo zelo velike sile, ne zruši in da ljudje v njej preživijo. Pričakovane pa so poškodbe, kajti če bi hoteli potresne sile prevzeti povsem brez poškodb konstrukcije, bi nosilni sistemi (zidovi, stebri) morali biti močnejši in večjih dimenzij, takšna predimenzioniranost pa ekonomsko ni upravičena, pravi. V Sloveniji so bolj ogrožene stavbe na območju s tektonskimi prelomi, razmere pa lahko poslabšajo lastnosti mikrolokacije. Po potresni karti je pričakovati večjo intenziteto potresov v Ljubljani z okolico, pas gre proti severozahodu čez Idrijsko hribovje proti Zgornjemu Posočju, na jugovzhodu pa sega v okolico Krškega. Od prestolnice proti morju in Mariboru je območje potresno precej manj ogroženo.

Drugi dejavnik, ki vpliva na potresno trdnost stavb, je povezan z njihovim stanjem, starostjo in načinom gradnje. Občutljivejše so stare stavbe, zidane iz kamna, ki nimajo povezanega zidovja. Med stanovanjskimi stavbami je takšnih, ki doslej niso bile statično utrjene, največ v starih mestnih jedrih, posebno če so bili pri prenovi opravljeni nepravilni posegi, kot so povečanje skupne teže stavbe, izvedba večjih odprtin v nosilnih zidovih ali odstranitev zidov. Manj varne so tudi prve armiranobetonske stavbe, zgrajene po drugi svetovni vojni, do leta 1965, ko so po skopskem potresu v gradnji zaživele prve spremembe v gradbenih predpisih. Boljša je potresna odpornost stanovanjskih hiš, grajenih po letu 1981, ko je začel veljati pravilnik o gradnji na seizmičnih območjih, sedanji standard Eurocode 8, ki se v Sloveniji uporablja od leta 2008, pa predstavlja najboljše, kar doslej vemo o potresih.

Oceno potresne varnosti stavb lahko pri­pravijo strokovnjaki s področja potresnega inženirstva, to je tem lažje, čim več tehnične gradbene dokumentacije je ohranjene.

Orientacijsko informacijo o varnosti stavb lahko sami dobite v spletni aplikaciji Ocena posledic potresa, izdelani v sklopu raziskovalnih nalog Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite – POTROG. Dosegljiva je na povezavi http://potrog2.vokas.si/.

Ravnanje ob potresu

Žal se ljudje v obdobju brez poročil o močnejših potresih obnašamo premalo samozaščitno oziroma pozabimo na priporočene ukrepe ob tresenju tal. Uprava RS za zaščito in reševanje svetuje, da v stavbi vnaprej določimo varna mesta za ljudi in z njimi seznanimo vse družinske člane: pod trdimi mizami, med podboji vrat v nosilnih stenah in ob notranjih nosilnih stenah.

Med potresom ostanemo v prostoru, v katerem smo. Stopimo od oken, drugih stek­lenih površin, zunanjih in predelnih sten, dimnikov iz opeke, velikih omar in mest pod razsvetljavo. Na prostem se izogibamo mest v bližini stavb, zidov, dreves, telefonske in električne napeljave, ulične razsvetljave, prometne signalizacije, daljnovodov, mostov, rečnih brežin, morske obale, strmih pobočij in robov previsnih sten.

Doma omare pritrdimo na stene, velike in težke predmete postavimo na nižje police, nad ležišča in sedišča ne obešamo težkih slik, ogledal, ostrih predmetov. Postelje odmaknemo od oken, predelnih sten in visokega pohištva. Težkih lestencev ne obesimo tam, kjer se pogosto zadržujemo. Pritrdimo cvetlična korita. Pomembno je tudi preventivno ravnanje s plinskimi napravami in pečmi: plinske naprave naj bodo na plinovodno napeljavo povezane z gibkimi dovodnimi cevmi, daljšimi od najmanjše dolžine, po­trebne za priklop. Zavarujemo prostostoječe peči, da se med potresom ne bodo mogle prevrniti. Stoječe grelnike in zalogovnike tople vode namestimo ob nosilne stene in jih nanje ustrezno pritrdimo. Lahko vnetljive tekočine in strupene snovi hranimo na najnižjih policah, zunaj stavb in vozil. Vredne stvari hranimo v trdnih in negorljivih škatlah.

Potresno zavarovanje

V Sloveniji je zavarovanje doma za primer potresa mogoče šele od leta 1998. Prva ga je uvedla Zavarovalnica Triglav. Namen potresnega zavarovanja je pokritje katastrofalne škode, ki jo povzroči potres. Zato je značilnost potresnih zavarovanj, da vedno vključujejo odbitno franšizo, ki pomeni udeležbo zavarovanca pri škodi v dogovorjenem znesku ali deležu in je namenjena pokritju manjših škod. Marsikdo ne ve, da je potresno zavarovanje namenjeno tudi pokritju posredne škode, ki jo lahko povzroči potres, kot je denimo škoda zaradi požara, ki ga povzročijo poškodbe na napeljavah, pečeh in podobno.

Zavarovanje za primer potresa je mogoče za stanovanjske hiše in etažno lastnino v večstanovanjskih stavbah, ki zavarovancu povrne tudi sorazmerni delež škode, povzročene na skupnih delih stavbe, in prav tako za premično premoženje. Praviloma gre za razširitev kritja za potres v sklopu drugih premoženjskih zavarovanj.

Ker je tudi za zavarovalnice potres veliko tveganje, saj se lahko v eni geografski regiji poškoduje ali uniči veliko število stavb, se za nevarnost potresa oziroma presežek škod, ki jih same ne bi zmogle poravnati, zavarujejo pri pozavarovalnicah.

Na premijo potresnega zavarovanja nepremičnine poleg višine odbitne franšize vplivata kraj oziroma njegova izpostavljenost potresni dejavnosti ter način gradnje in starost zgradbe. Pri slednji je mejnik sredina 60. let 20. stoletja, ko so pri nas začeli veljati prvi predpisi o potresno varni gradnji.