Prenova prostorske in gradbene zakonodaje jeseni v novo javno razpravo

Ministrstvo je na osnutke zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih prejelo za več kot 1000 strani pripomb in predlogov.

"Vsi trije zakoni se spreminjajo in dodelujejo, ni pa to glavni razlog za novo javno razpravo. Ker bodo šli predlogi v medresorsko usklajevanje, se nam je zdelo pošteno, da tisti, ki so sodelovali v javni razpravi, vidijo, kaj je bilo narejenega, in imajo možnost dati še kakšen odziv," je STA povedal Luka Ivanič iz službe za sistem okolja in prostora na ministrstvu.

Zaradi kompleksne tematike pričakujejo obsežno razpravo tudi v DZ, je pa še vedno predvideno, da bodo zakoni uveljavljeni v prihodnjem letu.

Lažje do gradbenega dovoljenja

Spremembe, ki jih predvideva nov sveženj prostorske in gradbene zakonodaje,naj bi zmanjšale investicijsko tveganje in zagotovile bolj logično sosledje zahtevanih korakov oziroma pridobivanje dokumentacije v tem postopku. Investitor bo imel po novem v začetni fazi precej manj dela z dokumenti kot do zdaj, pravi Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije: »Za pridobitev gradbenega dovoljenja mu v dokumentaciji ne bo treba dokazovati izpolnjevanja zahtev iz gradbenih predpisov, torej da bodo objekti stabilni in varni pred požarom in ob uporabi, prav tako ne bo potrebna izdelava načrtov inštalacij. Načrte gradbenih konstrukcij, načrte inštalacij in vse druge načrte, ki podrobno opredeljujejo načrtovano gradnjo in njeno zanesljivost, bo moral investitor predložiti v postopek pozneje, v fazi prijave začetka del.« Faza prijave del sicer ne bo potrebna za vse posege v prostor, ampak le za tiste, ki pomembno vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, kot so mehanska odpornost in stabilnost objekta, požarna varnost in podobno.

Za gradbeno dovoljenje bo tako investitor moral dokazati le ustreznost umestitve objekta v prostor glede na prostorske akte in glede na pravice stranskih udeležencev, kot so lastniki sosednjih zemljišč, ter navesti odmike od sosednjih objektov in zmogljivost potrebnih priključkov. »Na Inženirski zbornici Slovenije se s tem strinjamo, a le, če bo to primerno urejeno za objekte vseh stopenj gradbeno-tehnične zahtevnosti in za objekte z vplivi na okolje,« pravi Škraba Flisova.

Konec samogradnje po starem

Nova zakonodaja spreminja pravni koncept gradnje v lastni režiji, ki je bila v polpretekli zgodovini sicer med Slovenci zelo priljubljena; po nekaterih ocenah so kar polovico hiš zgradili lastniki sami oziroma s pomočjo družine in prijateljev. Po novem sicer gradnja v lastni režiji ne bo izrecno prepovedana, vendar pa bo moral investitor zaradi varnosti in zanesljivosti objektov zadostiti kopici omejitev in zahtev.

Ne bo vodje gradnje, ampak ostaja nadzornik

Medtem ko je bila v prejšnjem osnutku predvidena uvedba vodje gradnje, sedanji osnutek predvideva nadzornika, ki naj bi imel zelo podobne naloge, kot jih ima po veljavni zakonodaji, in ne dodatnih (npr. vodenje gradbenega dnevnika), kot je bilo sprva predvideno. Nadzornik bo med drugim skrbel za skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem, dokumentacijo in gradbišče.

Še vedno je za objekte, ki nimajo vpliva na okolje in niso zahtevni, predvidena prijava dokončanja gradnje - v kateri bodo izjave nadzornika in izvajalca, da je gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem - bodo pa lahko investitorji tudi za te objekte še vedno pridobili uporabno dovoljenje.