Vodje gradnje v novem gradbenem zakonu ne bo

To je tudi edina tema, za katero lahko na IZS z gotovostjo rečejo, da je zaključena. Usklajevanje pripomb na prostorsko in gradbeno zakonodajo poteka v okviru delovne skupine ministrstva za okolje in prostor, v kateri so poleg predstavnikov IZS še predstavniki Zbora za oživitev in razvoj gradbeništva (ZORG), Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). »Delo je zelo intenzivno, sestankov je veliko, odprli smo precej tem, usklajevanja rešitev pa po mojem mnenju potekajo zelo počasi, saj so mnenja zelo različna,« pravi Barbara Škraba Flis. Ministrstvo sicer napoveduje, da bo zakonski trojček sprejet še letos, a vpleteni menijo, da ne bo šlo tako hitro.

Trenutno so v delovni skupini že usklajeni med seboj, ne pa tudi z resornimi ministrstvi, glede regulacije dejavnosti in poklicev, pogovarjajo se o novih reguliranih poklicih, še vedno se usklajujejo glede pooblastil pooblaščenih arhitektov in inženirjev, zavarovanja odgovornosti in projektne dokumentacije. Po besedah Škraba Flisove je bilo sprejetih nekaj načelnih dogovorov: »Kar zadeva sistem udeležencev, ostajajo investitor, projektant, nadzornik in izvajalec. Na področju projektiranja je za zdaj ureditev še vedno enaka – vodja projektiranja in odgovorni projektanti posameznih načrtov. Dogovorili smo se, da se tudi področje nadzora uredi na enak način, da bi torej imeli vodjo nadzora in odgovorne nadzornike posameznih strok, saj en sam nadzornik ni kompetenten nadzorovati vseh strokovnih področij. Sama kot pooblaščeni inženir gradbene stroke zagotovo nisem usposobljena za izvajanje nadzora nad izvedbo električnih ali strojnih inštalacij in opreme, na primer.«

Olajšana pot do gradbenega dovoljenja

Naloge nadzora nad gradnjo, ki bdi nad javnim interesom in zagotavlja varnost ter zanesljivost objektov, bodo, kot je dogovorjeno v delovni skupini, po novem bolj obširne, odgovornost pa bolj jasno zapisana. V izogib konfliktu interesov bosta nadzor nad gradnjo in izvedba del tudi v prihodnje nezdružljiva. Investitorjem bo po novi zakonodaji olajšana pot do gradbenega dovoljenja, saj bo zanj treba dokazati le prostorsko sprejemljivost objekta. Posledično bo moral investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja predložiti precej manj projektne dokumentacije kot do zdaj. Kakšna naj bi bila vsebina te dokumentacije za različne objekte, je zbornica ministrstvu že predlagala, pravi Škraba Flisova: »Stabilnost, varnost in zanesljivost objekta pa bo moral investitor izkazati s predložitvijo projekta za izvedbo upravnemu organu pred začetkom gradnje. Na terenu lahko v prihodnje pričakujemo tudi večjo navzočnost gradbene inšpekcije, medtem ko naj bi inženirska zbornica izvajala strokovni nadzor nad delom članov.«

»Občutek imam, da se je država na vrat na nos lotila spreminjanja gradbene in prostorske zakonodaje, ne da bi vedela, kaj sploh želi. Odločiti se moramo, ali želimo čim cenejše investicije, da bomo ob zgraditvi objekta potrošili čim manj denarja, pri čemer ni pomembno, ali je izvajalec po strokovni in izvedbeni plati sploh kos projektu, ali želimo najcenejše objekte v celotni življenjski dobi objekta, kar bi bila edina logična odločitev. Če pa država želi urejeno gradbeno panogo, z gradbinci, ki bi lahko kakšen posel opravili tudi v tujini, potem mora sprejeti ustrezno zakonodajo ki bo to omogočila,« je v Mariboru opozoril Boris Sapač, namestnik predsednika uprave gradbenega podjetja Pomgrad iz Murske Sobote s 650 zaposlenimi. Pri gradbenem zakonu je po njegovih besedah najbolj pomembno, da so riziki in odgovornosti štirih glavnih akterjev v procesu gradnje – investitorja, projektanta, izvajalca in nadzornika – enakomerno porazdeljeni. Zdaj namreč največji delež tveganj in s tem odgovornosti nosi izvajalec.

Smernica za javno naročanje inženirskih storitev

Na drugem regijskem srečanju članov IZS, katerih namen je obveščati člane o dogajanjih, pomembnih zanje, ter pridobivati povratne informacije in pobude, je Barbara Škraba Flis govorila tudi o javnonaročniški zakonodaji, ki se je z aprilom močno spremenila. Javni naročniki morajo ob oddaji inženirskih storitev obvezno upoštevati ne le ceno, ampak tudi kakovost ponudnikov. Ker je opredelitev in ocenjevanje meril kakovosti problem za prenekaterega javnega naročnika, pripravlja ministrstvo za javno upravo v tesnem sodelovanju z IZS smernico za javno naročanje inženirskih storitev, ki naj bi jo sprejela vlada. Kakor je povedala Barbara Škraba Flis, je usklajevanje besedila smernice v zaključni fazi, pripravljena naj bi bila do poletja.

Sapač je poudaril, da je sistem javnih naročil, ki temelji na izboru izvajalcev z najnižjo ceno, velik problem slovenskega gradbeništva: »Projekti so slabi, ker se naročajo po izjemno nizkih cenah, zaradi katerih so projektne dokumentacije slabo pripravljene. Po slabi projektni dokumentaciji se ne da zgraditi dobrega objekta. Slabša kot je, večje so nato težave pri gradnji.« Z njim se je strinjal tudi Viktor Markelj, direktor projektivnega podjetja Ponting iz Maribora, ki zaposluje 20 inženirjev: »Težko je izvajati slabo zasnovane projekte. Princip najnižje cene je najslabši za naročnika, torej za državo.«

Stroka in zbornice usklajeni glede regulacije poklicev

Še vedno je odprto vprašanje reguliranih poklicev na področju vodenja del. Ministrstva za okolje in prostor, za delo, družino in socialne zadeve, za javno upravo in za gospodarstvo, ki so odgovorna za deregulacijo tako dejavnosti kot tudi poklicev, si namreč ob nenehnih pritiskih Evropske komisije prizadevajo, da regulacije na področju izvajanja sploh ne bi bilo, medtem ko si izvajalci in obrtniki prizadevajo za ohranitev odgovornih vodij del in posameznih del. »Stroka in zbornice smo usklajeni: da regulirani poklici pri izvajanju del morajo ostati, saj so edini garant za strokovnost na gradbišèu. Glede na to, da je Slovenija potresna, poplavna in plazovita dežela, to ni nezanemarljivo. Iščemo kompromisno rešitev. Stroka je načeloma usklajena, da ostajamo pri poklicu vodja del, ki naj bi združil dozdajšnja oba poklica in z nekaj več razlage ohranil zdajšnje stanje. To rešitev bomo predstavljali ministrstvom in jo poskušali ubraniti,« je povedala Barbara Škraba Flis.

Prav tako bodo poskušali ubraniti stopnjo regulacije poklicev pooblaščeni inženir in arhitekt, ki ostajata tudi v prihodnje. V delovni skupini je dogovorjeno, da naj bi kot stopnja regulacije poklica za pooblaščenega inženirja veljala druga bolonjska stopnja, nekoliko krajše delovne izkušnje kot zdaj, ostali naj bi strokovni izpit, licenca, zavezanost etičnemu kodeksu in tudi obvezno strokovno izobraževanje z obnovo licence. Na IZS namreč ugotavljajo, da se stroka razvija, zakonodaja in tehnični predpisi ter standardi se hitro spreminjajo, znanje inženirjev pa, če se ne obnavlja, peša.

Pooblaščeni inženir naj bi bil po novem tako projektant kot nadzornik in vodja del, namesto dveh ločenih strokovnih izpitov za projektiranje in vodenje del naj bi imeli enoten strokovni izpit. »Pooblaščeni inženir naj bi imel polna pooblastila, medtem ko imamo zdaj pooblaščeni inženirji delna ali vsa pooblastila, odvisno od stopnje izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita. Na ta način prilagajamo našo slovensko rešitev Evropi, ki ne pozna odgovornih projektantov, odgovornih nadzornikov in odgovornih vodij del, ampak samo inženirja in arhitekta,« je še dejala Škraba Flisova.