Vsi enotni, da je bila odločitev za toplotno črpalko prava

Prejeli smo le zelo pozitivne zgodbe. Trije uporabniki teh naprav ne pišejo o pomislekih, tudi o slabih izkušnjah in težavah ne, preprosto so zadovoljni s svojimi odločitvami.

Toplotno črpalko za ogrevanje bi moral vgraditi že prej

Gospod Miro iz Kranja je prvo toplotno črpalko kupil že pred 20 leti. Od takrat vodo v gospodinjstvu ogreva z napravo zrak/voda, ki jo je postavil v kleti. Z delovanjem in učinki je zelo zadovoljen, pravi in dodaja, da ni s toplotno črpalko nobenega dela, le enkrat v vseh letih delovanja jo je napolnil s plinom. Po 16 letih delovanja je bilo treba plin znova napolniti, vendar ustreznega na trgu ni bilo več, zato se je odločil za nakup nove sanitarne toplotne črpalke. Kakor pravi, ta zdaj že štiri leta deluje brez kakršnih koli težav. Naprava porabi za ogrevanje vode, ki jo potrebuje štiričlanska družina, približno 90 kWh elektrike na mesec, kar nanese nekaj več kot 10 evrov.

Zaradi dobrih izkušenj je začel razmišljati o tem, da bi s toplotno črpalko ogreval tudi hišo; tako je pred tremi leti še kupil invertersko toplotno črpalko zrak/voda. Pravi, da mu je žal, da tega ni naredil že prej, saj je z delovanjem in tudi s stroški za ogrevanje zelo zadovoljen. Poudarja pa, da je v starejši hiši, kakršna je njegova, ki ni najbolj toplotno izolirana (šest centimetrov na zunanjih stenah) in ima v prostorih radiatorje, zelo pomembno, da lahko črpalka moč delovanja prilagaja trenutnim potrebam po toploti in zunanji temperaturi. Prav zato se je odločil za invertersko različico. Letno grelno število toplotne črpalke je 2,5, brez težav pa deluje do zunanje temperature minus 15 stopinj Celzija. Doslej še ni bilo tako hladno, da ne bi zagotovila vseh potreb po toploti, pravi. Toplotna črpalka ima vremensko vodeno regulacijo, deluje pa v dnevnem in nočnem režimu. Podnevi ogreva ogrevalno vodo na 43 stopinj Celzija, v prostorih je temperatura 22 stopinj, ponoči pa je notranja temperatura nastavljena na 18 stopinj Celzija. Z rednim spremljanjem delovanja in porabe elektrike je ugotovil, da je takšna razlika v temperaturi optimalna, še doda bralec.

Na leto obe toplotni črpalki porabita približno 9400 kWh elektrike, kar stane približno 1000 evrov. Prej so 204 kvadratne metre veliko hišo ogrevali z oljnim kotlom in porabili približno 2500 litrov kurilnega olja. Stroške ogrevanja so tako zmanjšali za več kot polovico, pravi Miro.

Agregat je povezal z obstoječim bojlerjem

Vinko iz Novega mesta s toplotno črpalko zrak/voda nekaj več kot sedem let ogreva sanitarno vodo. Poraba kurilnega olja, s katerim je do takrat ogreval približno 220 kvadratnih metrov veliko hišo in sanitarno vodo za štiričlansko družino, se je v prvem letu zmanjšala za dobrih 400 litrov. Podatkov o porabi električne energije nima. O delovanju toplotnih črpalk ni vedel prav veliko, dokler ni spremljal vgradnje pri sosedu, ki je izbral kompaktno toplotno črpalko. V nasprotju z njim se je bralec odločil zgolj za agregat: »V kurilnici smo že imeli 200-litrski bojler za vodo, ki smo ga nato povezali z agregatom v kleti,« pravi. Pa še ceneje je bilo vse skupaj; leta 2004 je agregat z 200-litrskim bojlerjem stal približno 350.000 tolarjev, sam agregat pa 240.000, pri čemer je od Eko sklada dobil povrnjenih 80.000 tolarjev, še pove. Izbral je izdelek slovenskega proizvajalca, z grelno močjo 2 kW in električno močjo 0,59 kW. Grelno število naprave je od 2,7 do 3,5. Klet je od kurilnice oddaljena nekaj metrov, zato so morali prebiti zid med prostoroma, da so napeljali cevi, ki jih je bilo treba še dobro toplotno izolirati. V njej je bilo pred namestitvijo agregata vedno 12 ali celo več stopinj Celzija (je na tisti strani hiše, ki je vkopana v zemljo), od namestitve agregata pa je veliko bolj uporabna, saj je v njej poleti in pozimi 10 stopinj Celzija. Če bi bila temperatura nižja, bi toplotna črpalka za delovanje že porabila več električne energije, pozimi pa bi bilo treba preklopiti na centralno ogrevanje, da bi bilo dovolj tople vode. A mu tega še ni bilo treba narediti, pravi bralec. Doslej ni imel nobenih težav, serviser enkrat na leto vse skupaj pregleda, povzame zadovoljen, ker se je odločil za tak način ogrevanja vode v gospodinjstvu.

Dovolj toplote za nizke stroške

»Kurilnega olja nisem želel, niti utekočinjenega naftnega plina in cisterne na dvorišču,« je odločitev, zakaj je za ogrevanje skoraj 150 kvadratnih metrov velike hiše in vode v gospodinjstvu izbral toplotno črpalko, pojasnil bralec Jure iz Vodic. Po dveh letih, od kar živi v novi hiši, zgrajeni iz zidakov penjenega betona, ki mu je dodal deset centimetrov toplotne izolacije, mu ni žal, da se je odločil tako. Še več, pravi, da je bila to najboljša mogoča odločitev. Zadovoljen je z višino stroškov, ki za vso porabljeno elektriko (vključujoč razsvetljavo in vse druge električne porabnike) na leto nanesejo 1200 evrov. Zadovoljen pa je tudi z delovanjem toplotne črpalke, le enkrat na leto pokliče serviserja, ki preveri, ali vse poteka brez pomanjkljivosti. Ker ima dovolj veliko parcelo, se je odločil za napravo zemlja/voda in na globini meter pod površjem položil kar kilometer zank zemeljskega kolektorja, pove. Ob črpalki ima še 300-litrski zalogovnik za ogrevalno vodo, ki kroži po sistemu talnega gretja, in 300-litrski bojler za sanitarno vodo, kar več kot zadostuje za dva odrasla, pravi Jure. Kolikšna je moč toplotne črpalke in kolikšno je njeno grelno število, ne ve, in kakor pravi, ga niti ne zanima, pomembno je, da so na toplem, da je ves čas dovolj tople vode in da so stroški zelo razumni.