Sadno drevje: Izbira osončene lege se bo obrestovala v sočnih plodovih

Za sajenje sadnih dreves se odločimo, če imamo na vrtu dovolj prostora. Večina sad­nih rastlin bo zadovoljna z običajno vrtno zemljo – dobro založeno s hranili, zračno in z organsko snovjo bogato zemljo z rahlo kislim pH. Izbira lege, ki je dobro osončena, se nam bo obrestovala v obilnem in dobrem pridelku slastnega okusa. Če imamo na vol­jo manj prostora, razmislimo o izbiri šibkejše podlage ali gojenju v špalirju.

Setveni koledar – april 2025

Kaj pomenita podlaga in sorta?

Sadike jablan, hrušk, češenj ... so cepljene. To pomeni, da imajo koreninski sistem (podlago) sejanca ali katero drugo izbrano podlago, na katero je cepljena želena sorta. Podlago izberemo glede na njene lastnosti – bujnost, odpornost proti določenim talnim razmeram.

Pet najpogostejših napak pri sajenju

• Izberemo napačno sorto oz. podlago: Sploh pri jablanah imamo na voljo veliko različnih podlag, ki pa niso enako bujne. Za manjši vrt nikakor niso primerne srednje bujne podlage, ker bodo zasedle preveč prostora. Tudi z rezjo ne moremo zmanjšati bujnosti. Nekatere sorte koščičarjev so avto­sterilne ali samoneoplodne – to pomeni, da sorta sama sebe ne more oprašiti in potrebuje drugo kompatibilno sorto, ki cveti ob istem času, da jo opraši.
• Sadik ne prikrajšamo: Večino sadik, ki jih prinesemo iz drevesnic, je treba ob sajenju prikrajšati. Tako spodbudimo rast in poskrbimo, da prve ogrodne veje krošnje ne bodo previsoko.
• Oporo postavimo, ko smo jamo že zasuli: Oporo (kol) postavimo takoj, ko smo sadiko vstavili v sadilno jamo. Tako z njo ne poškodujemo koreninskega sistema. Če sadimo sadna drevesa v špalir, imamo oporo postavljeno že pred sajenjem. Pri bujneje rastočih drevesih jo lahko po nekaj letih odstranimo, medtem ko šibko rastoče podlage potrebujejo oporo celotno življenjsko obdobje.
• Pozabimo pognojiti: Založno gnojenje s peletiranimi organskimi gnojili, ki so bogata z organsko snovjo, ob sajenju je pomembnejše, kot si mislimo. Z njim rastlini zagotovimo kalij in fosfor – dva elementa, ki se v tleh zelo počasi premikata, sta pa še kako pomembna za pravilen razvoj rast­line. Če založno gnojenje izpustimo, je torej učinek enak, kot da prihodnjih 20 let ne gnojimo z omenjenima elementoma. V nasprotju z njima je dušik zelo dobro mobilen v tleh in se ob preobilnem gnojenju lahko izpira v podtalnico.
• Pregloboko sajenje: Cepljeno mesto sadike mora biti vsaj 15 cm nad tlemi. Če jo posadimo pregloboko, pride sorta (del sadike nad cepljenim mestom) v stik s tlemi in začne odganjati korenine. Najbolj se to opazi pri sortah, cepljenih na šibko rastoče podlage, saj začnejo bujenje odganjati. Podlaga, ki sicer služi kot koreninski sistem sorti, tako nima več učinka in začne odmirati.

Ne pozabite na rez sadnih dreves

Pečkarje, kaki in kivi obrezujemo pozno pozimi ali zgodaj spomladi, preden so v soku in začnejo odganjati. Poleti lahko izvajamo poletno ali zeleno rez – pri tem poskrbimo za boljšo osvetljenost in zračnost krošnje. Koščičarje obrezujemo poleti, da se izognemo okužbam z monilijo, pozimi izvedemo le korekcijo in najnujnejše posege (npr. sanacijo poškodb zaradi polomljenih vej ...).

Obrezovanje sadnega drevja za začetnike – zakaj in kdaj