Setveni koledar – januar 2025

Medtem ko z nezaščitenih gredic na Primorskem pobiramo prezimni radič in motovilec, če nam ga je v vročem poletju uspelo pravočasno posejati, te solatnice v osrednji Sloveniji režejo le tisti, ki so jih pred snežno odejo zaščitili z višjimi tuneli ali imajo rastlinjak. A tudi tam, kjer je vrt povsem v primežu zime, posebej če je bolj na samem, ga ni priporočljivo čisto zanemariti. Zdaj ko v gozdu hrane primanjkuje, ga rada obišče divjad, zato je priporočljivo zaščititi debla mladih sadnih in okrasnih drevesc, katerih nežno lubje gre v slast srnjadi, zajcem in tudi voluharjem. Na najbolj izpostavljenih mestih preverimo trdnost ograje in jo utrdimo, predvsem pa sproti otresajmo sneg z živih mej, ki jih snežna obtežitev in veter nemalokrat nevarno poležeta.

Zelenjavni vrt

Čas, ko zelenjave z vrta skoraj ni več, lahko izkoristimo za gojenje mikrozelenjave v bivalnih prostorih, h kateremu lahko pritegnemo tudi otroke. Mikrozelenjavo najpogosteje vzgajamo na okenskih policah v stanovanju ali na kuhinjskem pultu v pladnjih z rahlim substratom, vato, šoto ali na blazinici iz mineralnih vlaken, ki dobro zadržujejo vlago. Rastlinice porežemo, ko naredijo prve prave liste, po dveh do štirih tednih od setve. Posevek ima ob oknu dovolj naravne svetlobe, če je vsak dan vsaj štiri ure osvetljen, na slabo osvetljenih pultih pa si lahko pomagamo s svetilko, ki ne povzroča segrevanja. Dobro je, če je čim dalj od grelnih teles, temperatura v prostoru mora biti višja od 16 stopinj Celzija, med kaljenjem je idealna od 22 do 25 stopinji, za enakomerno rast pa 20 stopinj Celzija.

Mikrozelenjavo najpogosteje vzgajamo na okenskih policah v stanovanju. FOTO:  Arurs Budkevics/Shutterstock

V zavarovanih prostorih lahko konec januarja posejemo seme vrtnin za najzgodnejše sadike: med prvimi sta zelena in čebula, ki potrebujeta do sajenja na prosto približno dva meseca. Po kalitvi lahko posevek iz ogrevanega prostora prestavimo v svetel prostor, zeleni zadostuje 16 stopinj, čebuli pa temperatura nad 10 stopinj Celzija. Bolj topel prostor potrebujejo najpočasnejše sorte čilija; njihova setev ne bo prezgodnja le, če jih nameravamo spomladi presaditi v rastlinjak.

Če na zelenjavnem vrtu nimamo stalne razporeditve gredic glede na kolobar, si zapišimo, kje je kaj rastlo lani, in si na papirju naredimo načrt za letos. Preglejmo neporabljeno seme, naredimo kalilni test in proučimo sezname semenarskih hiš. Za posebnostmi lahko pobrskamo na straneh s spletno prodajo.

Okrasni vrt

Sredi zime smo najbolj pozorni na okrasne rastline, ki so nam najbolj pred očmi, na zelene lončnice in na priljubljen sezonski okras, ki ga predstavljajo v prazničnem času cvetoče lepotice: amarilis, božični kaktus, božične zvezde, pa tudi siljene čebulnice, ki jih v vrtnarijah s "programirano" oskrbo pripravijo do zgodnjega cvetenja. Ko slednje odcvetijo, potrebujejo počitek. Posebej tiste, ki so nam med cvetenjem delale družbo v ogrevanih bivalnih prostorih in so jim visoke temperature v družbi s suhim zrakom skrajšale čas cvetenja. Te postopoma privajamo na hladnejše prostore in jih v obdobju mirovanja čedalje manj zalivamo. Poskrbimo za to, da bodo zelenolistne sobne rastline pozimi dovolj blizu okna in povečajmo zračno vlago v njihovi bližini: z vlažilniki zraka, odmaknimo jih od radiatorjev, jih pršimo in lončke postavimo v posodo z vlažnim peskom.

Takšna snežna obtežitev lahko zimzeleno živo mejo poleže, zato jo sproti otresamo. FOTO: Foto AnnaNel/Shutterstock

Med trajnimi okrasnimi rastlinami na prostem so zimski suši najbolj izpostavljene zimzelene grmovnice in drevesa, ki ne odvržejo listja, ter iglavci – predvsem mlade rastline, ki še nimajo razvejenega koreninskega sistema. Zaradi izhlapevanje preko listov in iglic tudi pozimi potrebujejo vlago, zaradi česar jih moramo, če je zima sušna in ni padavin, zalivati (temeljito vsaj enkrat na mesec). To je še bolj pomembno za rastline, ki so v okrasnih koritih, posodah ali pod nadstreški. Zalivamo, ko ne zmrzuje, najraje takrat, ko so napovedane višje temperature. V času pomanjkanja vode pomaga tem rastlinam tudi zastirka iz organskega materiala. Izgube vode iz tal so manjše, zaradi višjih temperatur pod zastirko pa tla pozneje zmrznejo. Dolgoročno oskrbo z vodo izboljša talna snežna odeja, medtem ko moramo sneg z vej in poganjkov zimzelenih rastlin redno otresati.

Kar zadeva trato, je snežna odeja, ki travnim koreninam onemogoča dostop zraka, najbolj škodljiva tam, kjer jo teptamo s hojo ali vožnjo.

Sadovnjak

Ob napovedih močnega sneženja podpremo najbolj izpostavljene veje sadnega drevja in grmov jagodičja, po sneženju ali že med njim pa z najbolj obteženih previdno stresemo sneg. 

Če tega še nismo storili, ne bo odveč obdati debla mlajših dreves z zaščitno mrežo proti zajcem in srnam, saj jim njihovo lubje ali brstje grmičastega jagodičja najbolj tekne, ko izpod snega ni videti druge hrane. Če je napovedan hud mraz, zaščitimo koreninski vrat in steblo mladih občutljivejših sadik, kot so aktinidija, figa in kaki. Zaščita naj bo zračna, iz smrečja, koruznice ali podobnega materiala.

Od srede januarja si pripravljamo cepiče sadnega drevja za spomladansko cepljenje. Do srede februarja jih režemo s čistimi sadjarskimi škarjami, potem pa jih shranimo v vlažnem in hladnem prostoru,  vlažni mivki ali zavite v časopisni papir v plastični vrečki v hladilniku, da se ne izsušijo. Režemo zdrave enoletne poganjke debeline svinčnika z osvetljenega dela krošnje. Cepili jih bomo šele spomladi v času brstenja rastlin, najprej koščičarje (breskve, marelice in češnje), zato lahko tudi cepiče zanje narežemo prej kot za jablane in hruške. 

Z beljenjem lubja pomagamo preprečiti poškodbe zaradi nenadnih temperaturnih sprememb. FOTO: Konstanttin/Shutterstock

Če smo imeli v prejšnjem letu težave s škodljivci in boleznimi, si naredimo škropilni koledar s podatki o času škropljenja določenih sadnih vrst in pripravkih. Za pomoč lahko vprašamo strokovnjake v kmetijskih apotekah vrtnih centrov.