Kombinacija izrazito dolge mrzle pomladi in zgodnjega vročinskega vala je povzročila, da nas na zelenjavnih gredicah vsak dan pričaka kakšno novo presenečenje in da je okrasni vrt marsikje utrujen. Razmere nas spodbujajo, da razmislimo o učinkovitih načinih namakanja s kar najmanjšo izgubo vode in da tla okoli rastlin intenzivno zastiramo, vrtnine pa ščitimo pred pripeko. Za takšne ukrepe ni nikoli prepozno, pomagali vam bodo ohraniti vitalne rastline.
Ker suša postaja stalnica slovenskega podnebja, je prav, da se naučimo upravljati z vodo v vrtnih tleh. Idealno je, če za zalivanje vrtnin porabimo vsaj toliko vode, kot je iz tal z rastlinami izhlapi. Priporočljivo je spremljanje dnevnih podatkov o evapotranspiraciji (Eto) skozi tla in rastline po posameznih slovenskih krajih na spletnih straneh ARSO ali v meteoroloških podatkih našega setvenega koledarja. Zapomnimo si, da npr. izhlapevanje 6 milimetrov na kvadratni meter pomeni šest litrov! Najmanj vode se izgubi pri kapljičnem namakanju in pri uporabi keramičnih zalivalnih bučk, zakopanih v tla, ki oddajo skozi porozne stene toliko vode, kolikor je rastlina potrebuje. Najboljši način, ki prepreči, da bi voda iz tal prehitro izhlapevala, pa je zastirka iz trave ali druge rastlinske zelene mase, ki jo razporedimo okoli rastlin.
Ker z gredic v tem času že poberemo veliko vrtnin, kot so spomladanske in poletne solate, prvi krompir, grah in česen, površine čakajo na nove setve in sajenje zelenjadnic, primernih za ta čas. A vendar njim namenjene vrstice v nadaljevanju berite z nekoliko rezerve: nikar ne sejte vrtnin v obdobju s temperaturami zraka nad 30 °C, saj so tla prevroča. 30. junija, ko to pišemo, se v marsikaterem kraju v Sloveniji tudi njihova temperatura približuje 30 stopinjam, kar zelo uničuje kalivost semena. Če ne moremo počakati, setve obvezno zasenčimo, sejemo v senco visokih rastlin, kako ped nad zemljo čez oporo razpremo vrtno kopreno, protitočno mrežo ali mrežaste vreče. Podobno opozorilo velja za sajenje sadik, z njimi raje počakajmo na oblačne dni, senčimo jih, zastiramo tla in redno namakamo.
Medtem ko je prva polovica julija primerna za setev jesenskih in zimskih radičev in endivije, v drugi polovici meseca sadimo njihove sadike. Še lahko sejemo nizke sorte fižola, korenček in rdečo peso in nekatere poletne sorte solate ter sadimo kumare in bučke, če so prejšnje opešale zaradi pepelaste plesni. Če si želimo svoj pridelek repe, je julija čas za setev. Sadimo tudi pozne sorte zelja in cvetače, brokolija, ki jih bomo pobirali jeseni, ter listni in brstični ohrovt. Če na gredicah, ki se izpraznijo v tem času, ne načrtujemo novih vrtnin, jih zasejemo z rastlinami za zeleno gnojenje, denimo deteljami, facelijo ali ajdo.
Ta mesec je pravšni čas za pobiranje česna, ki smo ga že omenili: sorte, ki ne razvijejo cvetnega stebla, poberemo najpozneje v začetku meseca, sorte s cvetnim steblom pa od sredine do konca julija. Z obranim grahom pa imejmo malo potrpljenja. Nadzemni del lahko porežemo, korenine pa še nekaj časa pustimo v zemlji, da se bodo posušile in bodo dušikovi gomoljčki, ki so se razvili na njih, ob puljenju ostali v zemlji.
Tudi tam, kjer smo bili ali še bomo v zaradi pomladanske pozebe prikrajšani za pridelek sadja, nam v sadovnjaku ne bo zmanjkalo dela.
Drevesa brez plodov, ki v normalnih razmerah porabljajo hranila, so se namreč odzvala z bujno rastjo zelenih poganjkov, kar najbolj opazimo pri jablanah in hruškah. Če jih nismo začeli redčiti že junija, to naredimo ta mesec. Do osnove izrežemo ali odčesnemo od četrtine do tretjine vseh novih, zlasti navpičnih poganjkov v krošnji, vendar si opravilo porazdelimo na več tednov. Ne odstranimo vseh poganjkov naenkrat, predvsem pa tega ne počnemo, ko drevesa trpijo sušo. Zeleno rez, kot sadjarji pravijo temu delu, opravimo v suhih dneh, ki jim bodo sledili še vsaj trije dnevi brez dežja.
Tudi tam, kjer na drevesu ni plodov, poganjke ščitimo pred napadom insektov. Sveža rast največkrat privabi listne uši in pršice. Vrtičkarji jih lahko pri posamičnih drevesih obvladujejo z izrezovanjem napadenih poganjkov.
Še pomembno priporočilo za maline: potem ko z rozg poberemo pridelek, jih izrežemo do osnove, pri dvakrat rodnih malinah bodo namreč jeseni rodili novi, zeleni poganjki, iz tal izrastli spomladi. Z izrezovanjem starih rozg namreč preprečimo širjenje pogoste glivične bolezni malinove sušice. Takoj moramo do tal izrezati tudi vse druge poganjke, ki se nenadoma začno sušiti in pri katerih se na steblu pojavijo rjavovijolične lise, ter jih odnesti iz vrta ali jih zažgati.
Poleti je dobrodošlo plitvo okopavanje pod krošnjo dreves, s katerim uničujemo plevel, če pri mladem drevesu še vzgajamo obliko, pa tudi upogibanje poganjkov in privezovanje vrhov k opori.
Predvsem sadike dreves in grmov jagodičevja, ki smo jim posadili zadnjo pomlad, moramo v času brez padavin redno zalivati, najbolje enkrat tedensko. Posamičnemu drevesu namenimo veliko vedro vode.
Letošnje poletje je za trato precej stresno, saj je izpostavljena vročini in suši. V suši in pripeki kosimo više, na 6 cm, saj bi prenizko pokošena trava na soncu porjavela, in trato redno zalivamo. Poleti zmanjšamo ali celo opustimo gnojenje ter tako travi omogočimo, da v vročini počiva. Priporočljivo je kositi zvečer in potem trato zaliti. Poleg poznih večernih ur je primerno tudi zalivanje zgodaj zjutraj, izogibamo pa se zalivanju ponoči, ko se vlaga dlje časa zadrži na listih, kar slabo vpliva na zdravje trave. Prav tako ne smemo zalivati v opoldanskih urah, ker lahko pride do ožigov. Strokovnjaki priporočajo, da poleti trato zalivamo dvakrat tedensko, zelo temeljito, kar pomeni z najmanj osmimi, v hudi suši tudi dvanajstimi litri vode na kvadratni meter površine.
Če imamo živo mejo, jo poleti režemo v oblačnem vremenu, da preprečimo ožige. Spodnja plast listov namreč ni vajena močne svetlobe in potrebuje zdaj, ko je zgornja zaščita odstranjena, nekaj časa za privajanje.
Večino cvetočih rastlin čez poletje zaščitimo pred izčrpavanjem: tako pri enoletnicah, trajnicah, vrtnicah kot grmovnicah odstranjujemo odcvetele dele, odcvetele trajnice, kakršne so kadulje, mačja meta, krvomočnice, plahtice itd. pa prikrajšujemo, s čimer spodbudimo obraščanje in ponovno cvetenje ter dosežemo bolj urejen videz zasaditve.
Ko bradate perunike odcveto, je čas za njihovo delitev in presajanje, že zdaj pa lahko režemo enoletne poganjke vrtnic za potaknjence.