Največje napake spomladanskega gnojenja in kako jih preprečiti

Številni vrtnarji začnejo novo vrtnarsko sezono z lopatanjem, a to ni primerno za vse tipe tal. Le težka, glinena potrebujejo lopatanje tako jeseni kot spomladi. Jeseni pustimo velike grude, da jih zdrobi zimski mraz. Pri srednji težki in lahki peščeni prsti zadošča rahljanje. Pomembno je, kdaj to opravimo. Za začetek mora biti zemlja ogreta in suha. Za večino pomladnih vrtnin naj bo ogreta na vsaj 10 stopinj Celzija. Prerahljamo teden do dva pred setvijo oz. sajenjem sadik vrtnin, lahko pa tudi tik pred zdajci.

Kateri kompost uporabimo spomladi

Pogosto vidim, da vrtnarji spomladi uporabljajo domači kompost, kar ni pravilno. Domači kompost uporabljamo jeseni. Takrat ga zmešamo z vrhnjo plastjo zemlje, skladno s kolobarjem. Na domačem vrtu uporabljamo vsaj triletni kolobar. To pomeni, da vsako leto s kompostom pognojimo le eno izmed treh poljin, tisto, ki je namenjena najbolj 'lačnim' vrtninam, plodovkam, bučnicam in kapusnicam. Kompost vedno prej presejemo, da se ne bodo z njim na našem vrtu znašle strune, ogrci in različni povzročitelji bolezni. Če pa uporabite hlevski gnoj, se zabavi hitro pridruži še bramor. Za spomladansko uporabo imamo na voljo kupljeni kompost v vrečah, seveda od preverjenega proizvajalca, za katerega vemo, da je dobro predelan v nadzorovanih razmerah in tako ne vsebuje škodljivcev, bolezni ali semen plevelov.

Začetek vrtnarske sezone: Ali smo že prepozni? Najpogostejše napake začetnikov po nasvetih Jerneje Jošar in Jitke Hreščak

Kdaj uporabimo organsko gnojilo

Pri odgovoru na vprašanje, koliko in kakšno gnojilo uporabimo, nam pomaga analiza tal. To je priporočljivo opraviti vsaj na štiri leta. Z njo dobimo podatke o hranilih v domači zemlji, vsebnosti organske snovi in še čem zanimivem. Analiza nam da priporočilo o vnosu hranil. Tako ne ustvarjamo presežkov hranil v zemlji. Organsko gnojilo pomeni, da je izvor rastlinski ali živalski kompost ali njuna mešanica. Najboljša organska gnojila so iz hlevskega gnoja, ki je skompostiran v nadzorovanem procesu. Takšna gnojila v briketih še vedno vsebujejo mikroorganizme. Številna organska gnojila nižje kakovosti pa so toplotno obdelana, kar pomeni, da z visoko temperaturo uničijo mikroorganizme, in tako ostane v njih le nekaj hranil. Z organskim gnojilom gnojimo tam, kjer imamo v zemlji malo organske snovi. A vsebnost organske snovi bomo povečali tudi z uporabo komposta jeseni, zastirke čez leto in z zmerno obdelavo zemlje.

Kompost pred uporabo vedno presejemo.

Kdaj je prava izbira rudninsko gnojilo

Rudninsko ali mineralno gnojilo je gnojilo, ki vsebuje makrohranila NPK (dušik, fosfor, kalij) in tudi različna mikrohranila. Izvor hranil za rudninska gnojila razkrije že njihovo ime. Tako sta fosfor in kalij kopana kot ruda, dušik pa pridobivajo s posebno tehnologijo iz zraka in naravnega zemeljskega plina. Na izbiro imamo veliko število rudninskih gnojil z različno vsebnost­jo hranil. Če smo opravili analizo zemlje, potem izberemo gnojilo s takšno sestavo, ki bo nadomestila manjkajoča hranila v zemlji. Poleg tega vrtnarja vodijo izkušnje. Med drugim ve, da kapusnice in plodovke potrebujejo veliko kalija, pa tudi na fosfor ne sme pozabiti, saj je pomemben za cvetenje. Za enakomerno rast in razvoj uporabimo kakovostno gnojilo, ki vsebuje dušik s počasnim sproščanjem. Ta se ne bo izpiral v podtalnico, saj ga bodo rastline enakomerno porabljale med svojo rastjo.

Ne pozabimo na zastirko

Na domačem vrtu je zastirko dobro uporabljati iz več razlogov. Z njo zmanjšamo rast plevelov in izhlapevanje vode, je vir organske mase, rastline so bolj čiste ... V jesenskem času smo na vrt namestili rjavo, suho zastirko. S toplejšim vremenom se ogreva tudi zemlja. A pod plastjo zastirke se ne more, saj je ta dobro izolativna, zato jo spomladi odstranimo. Nazaj jo vrnemo, ko bodo tla dobro ogreta. Za vnos organske snovi in celo rahljanje zemlje uporabimo substrat organsko zastirko. Ta vsebuje vlak­na gozdnih rastlin in zeleni kompost. Lahko jo raztrosimo okoli sadik ali vdelamo v zgornjo plast zemlje, ki jo s tem razrahljamo in vanjo vnesemo hranila, kar je še zlasti koristno v domačem rastlinjaku, kjer so tla pogosto zbita.