Kako pravilno izvesti toplotno izolacijo fasade pri starejši hiši

Od vseh elementov prenove družinske hiše ima toplotna izolacija fasade več presežnikov. Po površini je največja, vključuje največ drugih elementov stavbe ali z njimi meji, največ potencialnih napak nas čaka prav pri toplotni izolaciji fasade, vse skupaj pa začini še njen zahtevani estetski videz. Pester skupek zahtev mora biti izpolnjen, da smo zadovoljni v estetskem, tehničnem in finančnem smislu. Na podlagi dolgoletnih izkušenj v nadaljevanju opisujem najpogostejše dileme in napake.

Razlogi za toplotno izolacijo fasade na obstoječi družinski hiši so različni. Veliko je racionalnih, pri odločanju pa pogosto pretehtajo iracionalni. Kot svetovalec poskušam upoštevati tako računsko utemeljene kot čustvene razloge. Zadnji tak primer je iz Brežic, kjer je ženski del družine navijal za novo fasado s toplotno izolacijo, moški pa v tem ni videl smisla, saj družinska hiša ni imela nobenih težav, povezanih s slabim toplotnim ovojem. Stroški ogrevanja prostorov so bili pod 1000 evri na leto. Med svetovanjem smo našli kompromis, to je barvna osvežitev fasade z novim opleskom.

Pogosti razlogi za toplotno izolacijo fasade so: nakup starejše nepremičnine, visoki stroški ogrevanja in hlajenja prostorov, men­java ogrevalne naprave in/ali ogrevalnega sistema, menjava oken, na obstoječi fasadi razpada omet, razraščajo se plesen, alge, lišaji in mahovi, celovita energetska obnova, mlajša generacija prevzame lastništvo in sanacija plesni v bivalnih prostorih.

Pri novi toplotni izolaciji starejše hiše velja načelo, da staro toplotno izolacijo ne upoštevamo pri izračunu potrebne debeline nove toplotne izolacije. Foto Bojan Žnidaršič

Kdaj pride na vrsto izdelava nove toplotne izolacije fasade?

Energetska obnova se vedno izvaja celovito in načrtovano. Tudi če se dela brez načrta prenove, mora biti toplotna izolacija fasade prva na vrsti, da se določita material in debelina, reši obstoječe in potencialne toplot­ne mostove, izbere material za pritrditev plošč na zid ter določi tehnične in estetske lastnosti zaključnega sloja. Tako se zameji potencialne toplotne izgube, ki pa so vedno osnova za izračun celotnega ogrevalnega sistema. Izvedba toplotne izolacije pride na vrsto po izvedbi zemeljskih del, inštalacij in vgradnji oken.

Kdo naj naredi načrt za toplotno izolacijo fasade?

Pri celoviti energetski obnovi starejše družinske hiše so pristojnosti med investitorjem, projektantom in izvajalcem znane. Investitor pove, kakšen bivalni standard želi, v kontekstu toplotne izolacije pa, kakšen raz­red toplotnih izgub (pasivna, nizkoenergijska hiša). Sledi projektant, ki določi material in debelino toplotne izolacije, prav tako reši točkovne, linijske in ploskovne toplotne mostove. Izvajalec to potem izvede.

Ker pa obnove niso vedno idealne, si pomagamo z nasveti energetskega svetovalca ali tehnične službe proizvajalca toplotnoizolacijskih sistemov. Ti nasveti zadovoljivo nadomestijo projektantske zahteve. Izvajalec pride na koncu, ko so vsi glavni parametri fasade določeni. Se je pa nujno z njim dogovoriti, kako bo izvedel posamezne kritične točke. To so recimo toplotna izolacija temel­jev, stik strešne in fasadne toplotne izolacije, detajli okrog oken in balkonov, obdelava toplotnih mostov okrog elektroomarice.

Kako se bo z izolacijo in novo fasado spremenila zunanjost hiše?

Med svetovanjem vedno poudarjam, da bo nova toplotna izolacija fasade odebelila stavbo za najmanj 20 cm. Pri špaletah to ni težava, pri kratkem napušču pa je lahko. V vsakem primeru pa se izgubi površina balkona, tudi zunanje stopnice in tlak okrog hiše se zožijo za najmanj 20 cm. Pri vhodnih ali balkonskih vratih se pogosto zgodi, da jih je treba celo prestaviti ali vgraditi nova ožja.

Investitorja velikokrat preseneti tudi vloga zaključnega sloja. Ta je pomemben del fasadnega sistema, saj mora le z nekaj milimetri debeline zadostiti fizikalnim in estetskim zahtevam. Fizikalne zahteve so paroprepustnost, vodoodbojnost in vodovpojnost, prožnost in hkrati trdnost, obstojnost barv, vezava na podlago in v zadnjem času zelo zaželena samočistilna sposobnost.

Poznamo več vrst zaključnih slojev tankoslojne fasade. To so silikatni, silikonski, akrilni in mineralni. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, zato naj optimalnega izbere proizvajalec ali projektant. Načeloma pa velja, da sta prva dva najbolj odporna proti razrastu fasadne plesni, alg, lišajev in mahov.

Vzrok za plesen na fasadi je deževnica, za vidne pike pa kondenz na glavah sider. Foto Bojan Žnidaršič

Od česa je odvisna izbira vrste izolacije?

Priporočljiva je izbira enega proizvajalca za vse plasti toplotne izolacije fasade, pri subvencijah Eko sklada je to tudi zahteva. Splet­na stran Eko sklada daje dober vpogled v ponudbo toplotnoizolacijskih sistemov v Sloveniji. Vsi so primerni za vse suhe zidove, ne glede na starost gradnje. Pri starejših stavbah je največji problem vlaga v območju temeljev, ki jo je treba odpraviti pred vgrad­njo toplotne izolacije.

Kakšna je priporočljiva izolacija?

Sama debelina toplotne izolacije že dolgo ni edino uporabno vodilo. Danes uporabljamo štiri razrede toplotne izolacije. Navedene razrede si najlažje zapomnimo po formuli 20 – 16 – 10 – 2. To pomeni, da je 20 cm iz prvega razreda toplotnoizolacijsko enakovredno 16 cm drugega, 10 cm tretjega razreda in 2 cm četrtega razreda.

• Najstarejši in danes najslabši tip toplotne izolacije ima toplotno prevodnost (lambdo) okrog 0,041 W/mK. Najbolj poznan material je beli EPS (stiropor) in starejše izolacije iz kamene ali steklene volne. Izolacije iz tega razreda se uporabljajo vse manj.
• Danes je najbolj uporabljena izolacija s toplotno prevodnostjo okrog 0,032 W/mK, ki je za približno 20 odstotkov bolj izolativna. To pomeni, da je lahko tudi za 20 odstotkov tanjša za dosego enake izolativnosti. Najbolj znani predstavniki so grafitni EPS (črn stiropor) in XPS (ekstrudirani polistiren) ter tudi kamena in steklena volna.
• Trg intenzivno osvajajo izolacije s toplot­no prevodnostjo okoli 0,020 W/mK, ki so za približno 50 odstotkov bolj izolativne od belega EPS. To pomeni tudi za 50 odstotkov tanjši sloj za enako toplotno izolativnost. Najbolj znani predstavniki tega razreda so bakelitne ali PIR/PUR izolacije.
• Razvoj gre v smer vse večje učinkovitosti in tanjšanja toplotne izolacije. Na trgu je že vakuumska toplotna izolacija, pri kateri sta dva centimetra enakovredna 20 centimet­rom belega EPS. Za zdaj je to še draga rešitev (okrog 160 evrov/m²), nakazuje pa trende. Za primerjavo, cena fasadne izolacije iz eks­pandiranega polistirena (EPS) debeline 20 cm se giblje med 45 in 56 evri na kvadrat­ni meter.

Kamnite obrobe okrog oken so priljubljene na Krasu in v primorskem delu Slovenije. Če jih želimo obdržati, jih moramo začasno odstraniti, med kamnito obrobo in steno hiše pa vstaviti toplotno izolacijo. Foto Bojan Žnidaršič

Po kakšnih merilih izberemo kakovostnega izvajalca?

To je zelo pogosto zastavljeno vprašanje, na katero odgovarjam v dveh smereh. Pri prvi se naslonimo na izkušnje gospodinjstev, ki so fasado že naredila. Povprašamo jih po (ne)zadovoljstvu z njihovim izvajalcem. Ko dobimo zanj več dobrih priporočil, ga angažiramo še sami. Druga pot sledi odločitvi, kateri fasadni sistem in katerega proizvajalca si želimo imeti pri obnovi. Potem ga prosimo za seznam izvajalcev, ki so se pri njem izobraževali.

Najpogostejše napake pri izvedbi izolacije/fasade

Pri izvedbi fasadnih izolacij so najpogostejše napake povezane z neprimerno pripravljeno podlago, nepravilnim lepljenjem izolacijskih plošč, napačno izvedbo detajlov in izbiro neprimernih materialov. Vse so po­sledica neznanja izvajalcev in nadzornikov gradnje.

• Slaba priprava podlage: Neravnine na steni je treba izravnati, odpadle zaplate ometa pa nadomestiti pred začetkom lepljenja izolacijskih plošč. Izravnavanje z debelejšimi sloji lepila lahko povzroči pokanje fasade.
• Nepravilno lepljenje izolacijskih plošč: Pogosta napaka je točkovno nanašanje lepila, kar lahko povzroči nastanek zračnih žepov med ploščami in zidom, to vodi do toplotnih mostov in kondenzacije vlage med zidom in toplotno izolacijo. Popolnoma napačno je lepljenje stikov plošč.
• Napačna izvedba detajlov: Ključne napake, kot so stiki s strešno toplotno izolacijo, toplotna izolacija temeljev v zasutem delu terena ter zunanja obokenska obdelava (špalete, zunanja okenska polička, senčilo) ali obdelava okrog elektroomarice, lahko povzročijo vdor zunanje vlage v konstrukcijo stavbe. Še pogostejša pa je notranja kondenzacija bivalne vlage na vseh tako nastalih toplotnih mostovih.
• Neupoštevanje optimalne debeline izolacije: Pri svetovanju vedno znova poudarjam, da toplotna izolacija ni nikoli predebela.
• Toplotni mostovi: Vsa odstopanja od enakomernega izolacijskega ovoja povečujejo toplotne izgube in s tem dražijo ogrevanje in hlajenje prostorov.
• Vlaga v konstrukciji: Nepravilno izvedena izolacija lahko omogoči vdor zunanje ali notranje kondenzne vlage, ki poškoduje nosilno konstrukcijo, pri lesenih elementih pa povzroči gnitje. Na notranji in zunanji strani je vlaga osnova za razvoj plesni.
• Estetske napake: Razpoke, madeži, napačno vgrajena sidra in odstopanja v ravnini fasade zmanjšajo estetsko vrednost objekta.