Javna obravnava prostorske in gradbene zakonodaje podaljšana za en mesec

Javna obravnava osnutkov zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona in zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih bi se po prvotnih načrtih iztekla 20. januarja.

Ministrstvo se je za podaljšanje odločilo na podlagi pobud Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor, ministrstva za infrastrukturo ter nekaterih drugih sodelujočih v dosedanjem poteku javne razprave, so sporočili.

"Navedene organizacije so podaljšanje predlagale zaradi obsega in zahtevnosti materije," so zapisali na ministrstvu, kjer ocenjujejo, da lahko podaljšana razprava prispeva h kakovosti zakonskih predlogov, ne da bi se pri tem moral spremeniti terminski načrt njihove priprave.

Osnutki zakonov so v strokovni javnosti naleteli na precejšnje nasprotovanje. Zbor za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva, ki med drugim združuje inženirsko zbornico in društva inženirjev, gradbene zbornice ter fakultete za gradbeništvo, je npr. ocenil, da gradbeni zakon ni dodelan ter na nejasno opredeljuje odgovornosti in vloge ključnih udeležencev v fazi izvedbe gradnje.

Zbornica za arhitekturo, ki je sicer del omenjenega zbora, pravi, da načelno podpira osnutke zakonov, da pa je treba rešitve še dodelati, zato so predlagali podaljšanje javne razprave, da bi prišli do usklajenih rešitev.

Zakon o urejanju prostora naj bi predstavljal nadgradnjo obstoječega sistema, med drugim z večjo prožnostjo prostorskega načrtovanja. Zakon naj bi vseboval tudi temeljna pravila prostorskega načrtovanja - sedanji zakon o prostorskem načrtovanje izrazito postopkoven in ne vsebuje vsebinskih pravil za načrtovanje.

Med rešitvami pri urejanju prostora so ponovna vključitev državnega prostorskega načrta v isti zakon kot prostorsko načrtovanje na lokalni ravni, večja vloga ministrstva za okolje in prostor kot glavnega sogovornika države z občinami na tem področju ter vzpostavitev prostorskega sveta vlade, ki bo usklajeval pripravo občinskih in državnih prostorskih načrtov.

Glavni cilj gradbenega zakona, ki bo skupaj z zakonom o pooblaščenih arhitektih in inženirjih nadomestil sedanji zakon o graditvi objektov, bo zmanjšanje tveganja za investitorje. Zakon bo tako med drugim omogočil fazno zavarovanje investicijskega procesa.

Zakon naj bi tudi omogočil pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi bistveno manj obsežne dokumentacije, in sicer bo presoja omejena izključno na dokazovanje ustreznosti načrtovane umestitve z določbami prostorskih aktov in predpisov. Dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev, izdelava podrobnih načrtov in drugih elaboratov, ki se nanašajo na fazo izvedbe, pa ne bodo več del projektne dokumentacije, temveč bodo potrebni ob prijavi začetka gradnje.

Gradbeni zakon bo predvidoma tudi združil postopke izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja v en postopek.

Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih bo temeljil na sedanjem sistemu za pridobitev licenc in pooblastil, naj bi ga pa nadgradil. Opredeljuje pet reguliranih poklicev (po veljavni zakonodaji jih je 10) in njihove naloge.