Kolumna Jerneje Jošar: Preden pride zmrzal

Škodljivcev v naravi ni, so le vrste, ki se v nekem trenutku preveč namnožijo in je zaradi njihove številčnosti škoda na naših posevkih večja.

Nizke temperature so potrebne tudi za to, da naredijo red v združbi živalic, naravno selekcijo, da česa v prihodnjem letu ne bo preveč. Škodljivcev v naravi namreč ni, so le vrste, ki se v nekem trenutku preveč namnožijo in je zaradi njihove številčnosti škoda na naših posevkih večja. Hladna zima jih zdesetka, nam pa je naslednjo sezono lažje. A dokler mraza še ni, še vedno najdem kakšen opravek na vrtu. V tem času, kar cel mesec kasneje kot običajno, pripravim vrbove veje, preko katerih bom poveznila vrtnarsko kopreno, in tako zaščitila določene vrtnine, poberem buče, izkopljem rdečo peso, nekaj repe in korenja in jih shranim v zabojčke, naberem liste rukole in kapucink ter naredim pesto.

PREBERITE ŠE: SETVENI KOLEDAR – NOVEMBER 2023

Grede niso prazne

Gredice na mojem vrtu so pozimi prav tako polne kot v ostalih letnih časih. Razlika je le v tem, da na skoraj tretjini rastejo vrtnine, ki jih bom pobirala šele spomladi. To so zimska solata, pozno sejani motovilec, česen, čebula.

Za jesensko zimsko bero, svežo zelenjavo z vrtov, sem morala poskrbeti že poleti in posejati črno redkev, podzemno kolerabo, repo, korenje, posaditi zimski por, brstični, listni in glavnati ohrovt, radič, endivijo.

Gredice na mojem vrtu so pozimi prav tako polne kot v ostalih letnih časih. 

Da je vrt tako bogat tudi pozimi, je zaslužen dober načrt setev in sajenj preko celega leta. Toliko lažje je vse! Tako ob vsakem času, ko določeno vrtnino poberem, točno vem, kaj ji bo sledilo. Nikoli ni praznih vrzeli, vedno kaj raste in vrt je poln tudi pozimi. Načrt sem naredila takoj, ko sem oblikovala gredice in še sedaj se ga držim. Če ga še nimate, si vzemite to zimo čas, dobro premislite kombinacije, upoštevajte čas rasti, velikost rastlin, dobre in slabe sosede … Če mislite, da nalogi ne boste kos, pa pokličite strokovnjaka. Tako se res ne bo zgodilo, da bi v poletnem času, ko morate saditi vrtnine za jesensko zimsko bero, ne imeli na vrtu prostora.

Kaj je treba pobrati

Sama bom šele te dni pobrala z gred zimske buče. Ni jih toliko kot prejšnja leta, saj so svoje naredili polži, ki so se mastili s cvetovi in vročina, zaradi katere so tudi opraševalci malce štrajkali. Buče shranim v hladni kleti, na polici, tako, da se ne dotikajo druga druge.

Radič in endivija lepo rasteta, endivija je pravzaprav šele v jeseni po mesecu stagniranja oživela. Zanjo je namreč značilno, da pri temperaturi nad 30 °C preneha rasti. Sorta eskariol zelena je lahko na gredicah popolnoma brez zaščite tudi, ko se temperature spustijo do - 5 °C. Če je hladneje, jo pokrijem s tuneli ali pa jo izpulim, glave zavijem v časopisni papir, korenine pa porinem v vlažno mivko, s katero napolnim zabojček. Postavim v hladno in temno klet.

Enako storim z jesenskimi sortami radiča, kot so palla rossa 2, palla rossa 3, pan di zucchero, castelfranco in kitajskim kapusom.

Sorta radiča tržaški solatnik, ki jo sejemo spomladi na gosto in režemo liste celo poletje in jesen, bo sicer brez težav prezimila brez zaščite. A če želimo podaljšati sezono pobiranja, jo zaščitimo s kopreno. Spomladi so to prvi zeleni lističi, ki jih bomo rezali. Aprila bo rastlina odgnala visoko steblo s prelepimi modrimi cvetovi, iz katerih se bo razvilo seme. Krog bo zaključen, mi pa moramo še pred tem spomladi zgodaj aprila z novo setvijo poskrbeti, da bo tekoče leto spet bogato temno zelenega listja.

Z zaščito prav tako podaljšamo obdobje pobiranja za nekaj časa še rukoli, blitvi, špinači, listnemu peteršilju. Če je napoved hudega mraza, jih raje poberemo.

Sama sem lansko leto ves čas spremljala vremensko napoved predvsem zaradi listov kapucinke. Ti so neuporabni, če jih oplazi le mila slana. Škoda bi bilo, če bi zamudila, saj je pesto iz listov zares okusen. Malo pekoč, nenavaden okus, ki, moram priznati, ne navduši vsakogar. Naredim ga z orehi ali lešniki, s samo malo česna in oljčnim oljem.  

Brez zaščite

Zimska solata, motovilec, česen, čebula, zimski por, brstični, listni in glavnati ohrovt, zimske sorte radiča čez zimo ne potrebujejo nobene zaščite. Nizke temperature jim ne pridejo do živega.

Zimska solata bo v fazi rozete prezimila. Ob toplejših dnevih bo rasla naprej in maja bomo pobirali prve glavice. Če so rastline že tako velike, da oblikujejo glavice, bodo težje prezimile, zato jih raje zaščitite z zimsko kopreno. Tudi če smo presajali prepozno in so rastline še zelo majhne in šibke, jih zaščitimo. Ne pozabite čez dan zračiti, saj se rada pojavi pepelasta plesen.

Zimski por je krasna zimska zelenjava. Ne potrebuje zaščite, jaz ga rada le nekoliko prigrnem s slamo, ki jo imam na gredicah kot zastirko.

Ohrovti so po tem, ko jih nekajkrat ujame slana, še okusnejši, saj se del škroba zaradi nizkih temperatur spremeni v sladkor. Da počakamo mraz, je še posebej pomembno pri brstičnem ohrovtu, saj je mnogo okusnejši. Trgamo brste od spodaj navzgor po steblu. Na isti način, od spodaj navzgor, režemo tudi liste listnatega ohrovta. Iz sredice na vrhu bodo vedno znova rasli novi mladi listi. V tem času jih privežem k opori in malo osujem s prstjo, da so rastline stabilnejše.

Če imate na vrtu voluharja, korenovke sedaj raje izkopljite in jih shranite v zaboje z vlažno mivko, listjem, žagovino.

Skupina rastlin, ki spada v družino križnic, torej so sorodnice zelja, brokolija in ostalih, imenujemo jih s skupnim imenom kar azijska listna zelenjava, ne potrebuje nobene zaščite. Listi različnih oblik in tudi odtenkov zelene od zelo svetle do skoraj vijoličasto zelene, so bogati z grenčinami, ki so koristne za naše telo. Liste pobiramo kar izpod snega.

Zimske sorte radiča, kot so averto, lusia di variegata, palla rossa 4, palla bianca, bianco di milano, treviški rdeči, grumolo verde, grumolo rosa, solkanski prezimijo na prostem tudi brez zaščite.

Kaj pa korenovke

Če dobro premislimo, kako bomo sejali in sadili, bomo preskrbljeni s svojo zelenjavo.

Že kar nekaj let korenovke puščam na vrtu tudi čez zimo, vse razen rdeče pese in gomoljne zelene. Ker zime več niso zelo hladne, se to zelo obnese. Na posevke dodam malo debelejši sloj slame ali sena in korenovke izkopavam sproti, po potrebi. Če imate na vrtu voluharja, raje korenovke sedaj izkopljite in jih shranite v zaboje z vlažno mivko, listjem, žagovino.

Kot vidite, nas tudi pozimi vrt obdaruje s pestro izbiro zelenjave. Ne tako kot poleti, ampak vseeno. Če dobro premislimo, kako bomo sejali in sadili, bomo preskrbljeni s svojo zelenjavo. Jejmo sezonsko hrano, le ta podpira organizem tako kot se šika. Kakšna bučka ali paradižnik pozimi! To je hrana za poletje!

{1}O AVTORICI

Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.