Začetniške napake pri vrtnarjenju – 1. del

Pravzaprav naj se vam nikoli ne mudi. Mentorji vrtnarjenja namreč pravijo, da lahko prvi vrtiček zastavite kadarkoli v sezoni, ne nujno le spomladi. Vse do zgodnje jeseni je namreč čas za setev kakšne vrtnine, le prvim korakom v vročem, sušnem poletju se izognite.

Zastavili ste prevelik vrt

Foto: Denis Pogostin/Shutterstock Foto:

Marsikateri začetnik zastavi vrt na preveliki površini. Z željo, da bi si čimveč zelenjave pridelali sami, ni nič narobe, vendar morate premisliti, koliko časa lahko namenite vrtu. Rastline potrebujejo nego, zalivanje, rahljanje tal in pletje, pomembno je tudi redno pobiranje pridelka. Pomislite, komu boste vrt zaupali med poletnimi počitnicami, ko ne bo šlo brez namakanja. Začnite z manjšim številom gredic in ga povečujte s pridobljenimi izkušnjami.

Vrt ima premalo sonca

Foto. alexkich/Shutterstock Foto:

Mnogi za vrt izberejo ravni del zemljišča, četudi je v senci hiše ali dreves. Vendar ta lastnost ni tako pomembna kot osončenost vrta. Tudi na prisojni brežini lahko uredite gredice v terasah. Vrtu namenite najbolj sončno lego, na njej naj bo sonce po možnosti ves dan. Vrtnine, jagodičevje in mnogo okrasnih rastlin potrebuje vsaj 6 do 8 ur sonca dnevno. Izjeme so sencoljubne okrasne rastline (npr. hoste, kresnice, rododendroni) in setve vrtnin v poletnem času, ko je treba s senčenjem znižati temperaturo tal in ohranjati vlago, da seme lahko kali.

Ne spoznate vrtnih tal

Foto: funnyangel/Shutterstock Foto:

Zemlja je pač zemlja, si misli marsikateri začetnik, potem pa se čudi, da rastline uspevajo slabše kot pri znancih. Za rodovitnost pa so značilnosti tal odločilne. Pomembne so sestava in struktura tal, sposobnost za ohranjanje vlage, pa tudi stopnja kislosti. Od tega so odvisni gnojenje, zalivanje in potreba po rahljanju zemlje. Na izboljšanje tal lahko vplivate sami. 

Če se zemlja v pesti zlepi in sprime, svaljek, ki ga naredite iz nje, pa ne poka, so tla težka, najbrž glinena, in potrebujejo dodajanje organske snovi (komposta), da bi postala prijetnejša za delo in zračnejša za korenine rastlin. Če se zemlja v pesti ne sprijema, so tla lahka, peščena, hitreje se izsušujejo, bolj jih je treba zalivati in rastline z daljšo rastno dobo dognojevati. Tudi v taka tla je treba dodajati kompost, dobro je uporabljati zastirko. 

Pri spoznavanju tal vam bodo pomagali rezultati analize tal. Ti pokažejo tudi, ali so morda tla pregnojile prejšnje generacije, ki so na njih vrtnarile, ali morda vsebujejo za rastline premalo hranil. Pomembna je še stopnja kislosti. Večina tal v Sloveniji npr. ni dovolj kisla, da bi na njih posadili ameriške borovnice ali rododendrone, zato morate zanje kupiti kislo zemljo, dodajati šoto, žagovino iglavcev ali posebna gnojila.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: POGUMNO V ZAGON NOVE VRTNARSKE SEZONE

Nimate načrta

Foto: ByeByeSSTK/Shutterstock Foto:

Prvi vrt je povezan z neučakanostjo, zato se marsikateri začetnik spomladi zažene v vrtni center, se pusti premamiti raznolikim sadikam, nakupi prevelike količine, potem pa mu zmanjka prostora za vrtnine, ki se sejejo ali sadijo pozneje. Pogosta napaka je tudi, da si vrtnine, ki jih sadimo na isti površini zapovrstjo, napačno sledijo. Pravilom vrstenja pravimo kolobar; ta je pomemben za zdravje, dobro prehranjenost rastlin, količino pridelka in obvladovanje škodljivcev in bolezni. 

Težavam se izognete, če pred sezono naredite časovni in prostorski načrt setve in sajenja. Seveda si prej naredite seznam, kaj bi radi pridelali. Poenostavljeno pravilo kolobarjenja je, da si na isti gredici vsaj tri leta ne sledijo sorodne vrtnine. Za zemljo je tudi slabo, če med sezono gredice ostanejo dalj časa prazne. Natančnejši načrt setve in sajenja za začetnike ni najbolj preprost, zato si lahko pomagate z nasvetom strokovnjaka, priročniki za vrtnarjenje ali aplikacijami na spletu.

Gnojite na pamet

Foto: encierro/Shutterstock Foto:

Ko spomladi gredice pripravimo za setev in sajenje, jih pognojimo. Mnogi začetniki poiščejo zgled pri sosedih, kar ni vedno najbolje. Raziskave namreč kažejo, da je veliko slovenskih vrtov preveč pognojenih, bodisi s hlevskih gnojem, kupljenimi organskimi gnojili ali mineralnimi (umetnimi) gnojili. Ti so za vrtove najslabša izbira. 

Pri gnojenju vam bosta v pomoč analiza tal in gnojilni nasvet, ki ga boste dobili v laboratoriju. Vedeti pa morate, da vse rastline ne potrebujejo enake količine hranil, ki jih v zemljo vnesete z gnojenjem. Najmanj možnosti, da bi tla pregnojili, je, če gnojite z vrtnim kompostom.

Kupite preveč semena naenkrat

Foto: Blaž Samec Foto:

Ne samo začetniki, tudi vrtičkarji z izkušnjami se težko uprejo skušnjavi, da bi spomladi kupili prevelike količine semena naenkrat. Nikoli ne kupujte semena na zalogo in dokler nimate načrta razporeditve na gredicah.

Kaj je narobe z zalogo? Ker staremu, neporabljenemu semenu kalivost upada, kali počasneje in vzkali manjše število semenk. Na vrečicah preverite podatek, do katerega leta naj bi bilo kalivo in za kolikšno površino zadostuje ena vrečica. Med sezono neporabljenega semena ne puščajte v vrtnih lopah, ker je v njih izpostavljeno velikim temperaturnim skokom, lahko se tudi navlaži. Vse to mu škodi. Shranjujte ga pri sobni temperaturi v stanovanju ali v suhi kleti, na enem mestu, da boste imeli pregled.