Najboljše rešitve za garaže: Od izolacije do polnilnih postaj

Razloga, da je v novih družinskih hišah prostor za avtomobil pogosto vizualno in fizično ločen od bivalnega dela doma, sta vsaj dva: površina hiš postaja čedalje manj potratna, zaradi zahtev po energijski učinkovitosti pa garaže ni racionalno načrtovati znotraj njihovega toplotnega ovoja.

Garaže ob sodobnih družinskih hišah

Pri individualno načrtovanih hišah si naročniki najpogosteje želijo, da bi bila garaža zunaj hiše, vendar povezana z njo. Če je zunaj zaključenega toplotnega ovoja stavbe, namreč ne povzroča njenega ohlajanja, poleg tega se gradnja poceni. Na parcelah, kjer je hiša odmaknjena od dovozne ceste, pa je, kot svetujejo arhitekti, garažo ali nadstrešek za avtomobile smiselno popolnoma ločiti od nje in ju postaviti ob vstop na parcelo, kar pomeni manj uvoznih površin, manjši strošek s tlakovan­jem in pozimi manj odmetavanja snega. V obeh primerih pa naj bosta postavitev in oblikovanje garaže oz. nadkritih površin eno od izhodišč pri projektiranju hiše, saj pomembno vplivata na izkoriščenost parcele in reprezentativnost ob vhodu na zemljišče.

Sodobne slovenske garaže so večinoma grajene za dva avtomobila, v povprečju so zunanjih mer 8 x 6 metrov in notranjih 7,5 x 5,5 metra, pri čemer eno parkirno mesto meri 2,5 x 5 metrov, poleg tega potrebujemo na obeh straneh še prostor za odpiranje avtomobilskih vrat. Pomembna je tudi višina: svetla višina tega prostora po predpisih ne sme biti manjša od 2,2 metra. Pri dvižnih vratih je potrebna višina 2,5 metra, ker je treba upoštevati še višino preklade nad njimi in prostor, ki ga pod stropom zasedejo odprta vrata.

Odpiranje in toplotne karakteristike garažnih vrat

Za skladen videz in dober izkoristek prostora v garaži in na dovozu je pomembna premišljena odločitev o garažnih vratih. Glede na sistem odpiranja je mogoče izbirati med sekcijskimi, navojnimi (rolo), dvižnimi in dvokrilnimi. Sekcijska so sestavljena iz lamel, ki so med seboj povezane s tesnili in se odpirajo navpično navzgor ali ob steno. Lamele se pri odpiranju in zapiranju »lomijo« in zapeljejo po vodilih. Poznamo sekcijska, ki se odpirajo navpično navzgor, in sekcijska stranska, ki se odpirajo ob steni. Pri obojih je mogoča izvedba z osebnim prehodom. Med njihovimi različicami so tudi fasadna vrata, ki se zaradi enake obloge, kot je uporabljena na fasadi, oblikovno zlijejo z njo. Značilnost navojnih vrat je, da so lahko vgrajena za ali pred odprtino, a zahtevajo prostor za navijanje oz. omarico, medtem ko se dvižna v enem kosu odpirajo pod strop in potrebujejo prostor za odpiranje, zaradi česar dovoz ne sme biti zaseden. Tradicionalna rešitev z dvokrilnimi garažnimi vrati je danes bolj izjema, pri odpiranju pa mora biti tako kot pri dvižnih dovoz prost.

Ko je izbira garažnih vrat del celovite energijske obnove stavbe, so zelo pomemben dejavnik njihove toplotne karakteristike – dobro je vedeti, da najboljše toplotne lastnosti dosegajo dvižna sekcijska vrata. Ob energijski sanaciji nekaj desetletij starih družinskih hiš je poleg tega zelo pomembna izolacija stropa garaže in sten proti ogrevanim prostorom.

Foto: Basilico Studio Stock/Shutterstock

Nadstreški

Čeprav je pod nadstreškom naš jekleni konjiček na mrazu, je konstrukcija nadkritja, če stoji tik ob hiši, še kako povezana s toplotnim ovojem stavbe. Če ta še nima toplotnoizolacijske fasade, se lahko odločimo za vpeto nadkritje, ki je na objekt pritrjeno z jeklenimi konzolami. Te bodo fasaderji oblekli v izolacijo in naredili zaključni sloj. Če je fasada že izdelana, pa vpeti nadstrešek ni najboljša izbira, saj je treba na mestih, kjer bodo pritrjene konzole, izolacijo skupaj z zaključnim slojem izrezati. S tem poškodujemo toplotni ovoj hiše, ki kljub ponovni izolaciji omenjenih mest ni nikoli več tak, kot je bil pred posegom.

V takšnem primeru je boljša izbira nadstrešek, ki stoji na lastnih stebrih. Klasična prosto stoječa nadkritja imajo štiri stebre, lahko pa se odločimo tudi za konzolno z običajno dvema masivnima stebroma. V tem primeru celotno konstrukcijo nosi jekleno-betonska noga, kar seveda pomeni, da potrebujemo ustrezno velike in močne temelje. Ker so za njihovo izvedbo potrebna večja gradbena dela, je konzolni nadstrešek najbolje postaviti, dokler okolica doma še ni urejena.

Za dva manjša avtomobila zadošča nadstrešek dimenzij 5,5 x 5,5 metra. Tako bosta oba v celoti pod streho, saj kritina na vsaki strani sega vsaj 40 centimetrov čez vozilo. Če sta večja, se je priporočljivo odločiti za mere 6 x 6 metrov. Višina je odvisna od višine avtomobila. Za večino osebnih vozil (tudi če imajo nameščen strešni kovček) in nepovišanih dostavnikov zadošča od 2,15 do 2,3 metra. Za kombinirana vozila je potrebna višina 2,7 metra.